O zapuščenosti prostorov, ekološki bombi, dialogu, nezakonitosti in še čem
Že trije tedni so minili od nasilne evikcije uporabnikov in uporabnic Avtonomne tovarne Rog. V tem času smo prejeli nešteto klicev in sporočil podpore, nešteto zgroženih poizvedovanj in izrazov solidarnosti, ki pričajo o trdni in dolgotrajni ukoreninjenosti ljudi in programov AT Rog v življenjsko tkivo mesta Ljubljana. Še več, pričajo o globoki povezanosti s številnimi lokalnimi, regionalnimi in transnacionalnimi mrežami iz najrazličnejših področij družbeno-političnega življenja. Mar kdo lahko resno misli, da bi smetišče, zapuščen prostor in obrat male kriminalne dejavnosti sprožil tak val izrazov pristne solidarnosti in iskrenega šoka?
15 let smo v mestu in družbi gradili osebna in politična zavezništva s tistimi, ki jih je oblast razglasila za odvečne, jim jemala pravno podlago za bivanje, jim ukinjala vize, omogočala krajo njihovih krvavo prisluženih plač, jih ilegalno preganjala čez meje. Skozi srečanja in boje smo se naučili marsikaj. Tudi tega, da so laž, ilegalno delovanje in nasilje dobrodošli gostje na banketu neoliberalne oblasti. Sedaj smo tudi sami deležni zvrhane bere istega in to od javne oblasti v obliki Mestne občine Ljubljana. Nobenih iluzij nimamo, da lahko kontriramo ogromni propagandni mašineriji oblasti, toda utihnili ne bomo. Nobenih iluzij nimamo niti glede tega, koga v tej državi ščiti pravni sistem, toda za zaščito poslanstva AT Rog bomo uporabili vsa pravna sredstva.
Mestna občina Ljubljana se ne pusti motiti in svoj originalen zločin samovoljnega vdora, nasilne in protipravne izpraznitve ter uničenja AT Rog vse od tistega usodnega torkovega jutra 19. 1. 2021 nadgrajuje z intenzivno propagandno operacijo. Ta propaganda kombinira vulgarna zavajanja ('Rog kot smetišče'), očitne laži ('Rog je bil prazen'), plehke predsodke ('Rog je bil leglo narkomanov, brezdelnežev in kriminala'), hudo nekorektne prikaze dinamike dogovorov med MOL in AT Rog ('Rogovci so zavračali dialog'), s piarovskimi prikazi bodočega Centra Rog ter skrbno izbranimi podatki o mestni kulturni politiki. Delno zaradi pritiskov MOL in delno zaradi nekritičnosti, številni mediji to propagandno ofenzivo podpirajo, jo opremljajo s fotografijami, video-posnetki in copy-paste reproduciranjem retorike MOL. Poleg medijskega bombardiranja pa se župan Zoran Janković in njegovi sodelavci poslužujejo direktnih groženj institucijam in posameznikom, ki so izrazili podporo AT Rog, tako preko telefona kot preko socialnih omrežij.
Ne glede na vse izrečene laži, osnovna resnica ostaja enaka: MOL v treh tednih ni uspela javno pokazati nobenega uradnega dokumenta, na podlagi katerega bi bila lahko evikcija AT Rog zakonita. Brez njih lahko upravičeno sklepamo zgolj, da MOL tovrstnih uradnih dokumentov nima in da gre pri evikciji AT Rog za kaznivo dejanje samovolje. Zanj so odgovorni tako MOL kot naročnica, kot tudi izvajalci v obliki zasebnih varnostnih služb in policija.
To osnovno resnico želi MOL pokopati pod kupi zavajajočih in neresničnih navedb, opremljenih z uradnih pečatom javne oblasti. MOL je v zadnjih tednih številnim institucijam, ki so izrazile podporo AT Rog oziroma svoje nasprotovanje njenemu uničenju, posredovala uradne dopise, v katerih pojasnjuje svoje postopke. Z vsebino teh dopisov smo se seznanili tudi v AT Rog. Ne glede na to ali je pod konkreten dopis podpisan župan Zoran Janković ali vodja njegovega kabineta Tanja Dodig Sodnik, MOL ponavlja svoje standardne govorne točke.
Nobenega namena nimamo prepričevati nikogar. Tako kot smo AT Rog ustvarjali iskreno, iz naših realnih potreb, tako bomo tudi nadaljevali: govorili resnico, iskreno, dostojanstveno, na vseh ostalih pa je, da se odločijo ali gre res zaupati tistim, ki imajo na voljo vso moč in kapital tega sveta ter uporabljajo legalno in nelegalno nasilje, da si tega nakopičijo še več.
V nadaljevanju po vrsti navajamo zapisane izjave MOL o AT Rog v odgovorih na pisma podpore in pod njimi navajamo stališča AT Rog ter razkrivamo zavajanja in laži. Izjave predstavnikov MOL so navedene med navednicami in v poševni pisavi.
1. V Rogu so bili v času vdora ljudje, stvari in živali
"Naj najprej poudarimo, da ni bilo nikakršne NASILNE evikcije, saj je bil Rog, nekaj pred sedmo uro zjutraj v torek, 19.1.2021, ko je vanj prišel odvetnik in pooblaščenec MOL, prazen."
V torek, 19. januarja 2021, zjutraj, prostori AT Rog niso bili prazni. V njih so bili ljudje, stvari in živali. Številni prostori so bili v stalni uporabi, redno vzdrževani, v njih so se nahajala delujoča produkcijska oprema, urejene knjižnice, osebne stvari, dokumenti, športna oprema, rastline in marsikaj drugega.
AT Rog so po naročilu MOL kljub temu izpraznile zasebne varnostne službe. To so izvedle z uporabo nasilja in ob asistenci policije brez naloga za izvržbo in brez predhodne najave ali javnega poziva. Vdrle so v prostore, v katerih so bili ljudje, njihovo osebno imetje in živali ter jih odstranili. Gradbeni delavci so s težko mehanizacijo nemudoma začeli z rušenjem in to še preden so bili uporabniki obveščeni o posegu in predmeti ter živali odstranjeni. Fotografije tako porušenih, razmetanih in izropanih prostorov je nato MOL lansirala kot dokaz, da so bili prostori zapuščeni.
Razlog za vztrajanje MOL pri trditvi, da je bil Rog prazen, je, ker se edino na ta način - v Sloveniji dobro znani maniri izbrisa neželenega prebivalstva brez formalnih postopkov - naročniki in izvajalci lahko izognejo kazenski odgovornosti za dejanja samovolje. Če bi občina priznala, da Rog ni bil prazen, bi morala v istem hipu predložiti pravnomočno sodno odločbo, zapisnik o tem, da je v prostore 19.1.2021 zjutraj z njo v rokah vstopil sodni izvršitelj in z njim policija z nalogo, da izvršbo izpelje, vse skupaj pa bi moralo biti vnaprej napovedano z uradno najavo. Nobeden od teh nujnih elementov zakonite deložacije v primeru izpraznitve AT Rog ni bil prisoten.
“Po zbranih informacijah s strani stanovalcev in varnostnih organov, da je stavba prazna, smo začeli z obnovitvenimi deli."
Obče znano je, da je bila AT Rog delovni, produkcijski, socialni prostor tako za umetnike kot tudi za socialno ogrožene oziroma ranljive skupine.
Če dejansko obstajajo 'zbrane informacije', potem bo MOL z lahkoto predložil uradna poročila in dokaze o naslednjih dejstvih: Kdo in kdaj je pripravil poročila o tem? Kaj natančno v njih piše? Zakaj ni bilo podano javno obvestilo glede namere MOL s pozivom Rogovskim skupnostim, naj se za namen zbiranja informacij in pravilnega ugotavljanja dejanskega stanja izjasnijo o svoji uporabi prostorov?
Zakaj ni bilo na lokaciji AT Rog v torek 19. januarja 2021 zjutraj nobenega strokovnega izvedenca iz različnih področij umetnosti, muzeologije, socialnega varstva, ki bi prispeval k ugotovitvi dejanskega stanja in zavarovanju stvari? Kdaj, zakaj in v kakšni obliki je bilo izdano naročilo MOL za napotitev varnostnih služb v AT Rog? Če je bila stavba že dalj časa prazna in zapuščena, zakaj takšna številčna in tehnična mobilizacija varnostnih služb, ki so na področje prišli opremljeni s čeladami?
Na PU Ljubljana morajo med drugim obstajati tudi zapisniki intervencije policijske in gasilske enote na področju AT Rog z dne 3. januarja 2021, zaradi prijave naključnega mimoidočega, da se v tovarni »kadi iz dimnika«. Takrat so uradne osebe ob vstopu v AT Rog govorile z vsaj tremi osebami in jih tudi popisale, iz česar nedvoumno izhaja, da tovarna ni bila prazna.
Na dvorišču AT Rog je bilo parkiranih več registriranih in delujočih avtomobilov, ki jih je nato odstranila mestna služba s posebnim vozilom, t.i. pajkom, lastniki pa so jih kasneje tudi prevzeli. V praznem in zapuščenem Rogu ne bi bilo delujočih in registriranih avtomobilov, ki bi imeli lastnike, ki bi jih nato ob prvi priliki prevzeli.
Mnoge fotografije in video posnetki iz dne 19. 01. 2021 pričajo o uničevanju, razmetavanju in kraji inventarja, ki ni v lasti MOL, temveč v lasti uporabnikov in obiskovalcev AT Rog. “Obnovitvena dela” so bila v resnici ihtavo rušenje stavb, ki v torek zjutraj pred ilegalno operacijo izselitve prisotnih uporabnikov s strani varnostne službe sploh niso bile v posesti
MOL.
"Prav tako so nas o dogajanju znotraj tovarne Rog obveščali zelo jezni in nezadovoljni okoliški prebivalci".
Nad kom so bili okoliški prebivalci jezni in nezadovoljni, če je bila tovarna prazna? O naravi dela teh obvestil delno govori žal resnična nedavna anekdota o prijavi na policijo, češ da “črnci na dvorišču Roga popravljajo kolesa”. Ali bi do prijave res prišlo, če bi kolesa popravljala oseba, ki bi bila 'bela'?
Žal sobivanje AT Rog z ožjo sosesko ni vedno pomenilo idiličnega sožitja, toda to je za urbano in gosto naseljeno področje povsem običajno – policija je večkrat sama povedala, da število prijav na območju tovarne nikakor ne odstopa od števila prijav v drugih ljubljanskih soseskah. Skupnost AT Rog se je veliko ukvarjala z ožjo sosesko, toda navkljub vsem poskusom vzpostavitve pozitivnih medsosedskih odnosov ter izgradnji ozračja zaupanja in spoštovanja, nam z vsemi to ni uspelo. Na drugi strani so številni sosedi skozi ta leta postali naši zvesti uporabniki, sopotnice in podporniki. Veliko se nas je na tisto usodno jutro srečalo na okupirani Trubarjevi ulici.
V času epidemije je bilo delovanje AT Rog prilagojeno izrednim razmeram v družbi na sploh. Zaprti smo bili na način, kot so bile zaprte vse javne prireditvene institucije, saj nam je varnost skupnosti v najširšem možnem pomenu vsekakor izjemno pomembna. Hkrati pa smo iskali kreativne načine, da ožja skupnost AT Rog ostaja dostopna za vse, ki so se zaradi krize znašli v kakršnikoli stiski. Na zunanjih vratih je visela tabla s kontakti, na kateri smo bili dostopni za zbiranje materialne pomoči za brezdomce, morebitne klice prebivalcev po solidarnostni asistenci in za druge nujne zadeve.
2. Pravni vidik izpraznitve AT Rog
“Tako je sodišče postopek peljalo naprej, sodbe so bile izrečene v prid MOL in so pravnomočne.”
MOL je na sodišču uspela z lastninskimi tožbami proti sedmim uporabnikom in uporabnicam Roga, ki so pred tem na Okrajnem sodišču uspešno uveljavili posest – v teh odločbah pa je bilo jasno izpostavljeno, da morajo prostore zapustiti in predati dotični posamezniki, da pa le-ti ne morejo vplivati na izpraznitev celotne tovarne in vseh njenih uporabnikov. Dotične osebe so po mnenju sodišča izpolnile svoje dolžnosti in pristale na prostovoljni primopredajni postopek, ki se ga predstavniki MOL niso udeležili. S tem je bilo po mnenju Okrajnega sodišča v Ljubljani zadeva zaključena - z odločbo iz dne 23. oktobra 2020 je namreč zavrnilo izvršbeni zahtevek MOL nad konkretnimi posamezniki, razsodba vodena s številko 3033 I 2224/2019 pa je tudi znova potrdila, da bi morala MOL za ostale uporabnike in uporabnice AT Rog pridobiti druge individualno izvršljive odločbe. MOL se je na odločbo pritožila na Vrhovno sodišče, o kateri do
19. 1. 2021 sodišče še ni odločilo.
Vse kaže, da je MOL na tej točki spremenila svojo strategijo in pravico vzela v svoje roke. Namesto, da bi počakala na odločitev Vrhovnega sodišča, je poskrbela, da je druga stran pravdnega postopka čez noč čudežno izginila. Najela je varnostno službo z nalogo, da za tovrstno dejanje poskrbi, da bo Rog izpraznjen.
3. Uporabniki in uporabnice AT Rog so bili tarče nasilja, ne pa izvajalci
"Šele po dobri uri po začetku del se je pred vhodom zbrala peščica protestnikov, ki, glede na to, kar je sledilo, ni imela običajnih protestniških namenov, ampak je odgovarjala z nasiljem. Ravnanje policije in varnostnikov je bilo pri tem korektno in profesionalno."
“Prvi izbruhi nasilja so se začeli pred tovarno Rog, ob prihodu manjše skupine oseb, ki ni imela namena na miren način izraziti svoje nestrinjanje.”
Prvi ljudje pred vhodom na Trubarjevi cesti so bili uporabniki in uporabnice, ki jih je ravnokar iz njihovih postelj vrgla varnostna služba. Kmalu zatem so prišli tudi ostali. Ljudje pred AT Rog niso bili protestniki, ampak uporabniki, ki so želeli v svoje prostore. Nekateri so ravno pričakovali dostavo drv, drugi so se želeli vrniti v svoje postelje, iz katerih so jih varnostniki le nekaj minut pred tem nasilno vrgli na cesto, tretji so želeli po čevlje in bundo, četrti so želeli v svoje prostore po stvari, ali pa rešiti domače živali. Ves čas so glasno zahtevali dostop do prostorov in do stvari.
Ob 7:20 se je pred Trubarjevo 72 zbralo že nekaj ljudi, zoper katerih so varnostniki na javnem mestu začeli uporabljati silo v obliki odrivanja in porivanja, postavili so tudi železne ograje, o čemer priča tudi poročilo Stanislava Vrečarja direktorja policije PU Ljubljana v Državnem Zboru na Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, z dne 03. 02. 2021. Že ob okoli 7:20 je ena od uporabnic poklicala policijo z namenom, da poišče zaščito pred samovoljo varnostnikov, ki zasedajo in rušijo prostore AT Rog, a policija ni izvedla dolžnega postopka ugotovitve dejanskega stanja in presoje nastale situacije glede na izjave obeh vpletenih strani. Ignorirajoč zatrjevanja uporabnikov in uporabnic o ilegalnosti početja varnostne službe ter ignorirajoč eksplicitne zahteve za predložitev pravne podlage zanj se je policija brez omahovanja postavila na stran varnostne službe. Kljub relativno malemu številu oseb pred vhodom v AT Rog, je bila zelo hitro aktivirana tudi posebna enota policije, ki je kmalu po prihodu na prizorišču ofenzivno napadla uporabnice_ke in pri tem uporabila prekomerno silo.
MOL trdi, da so se ljudje na Trubarjevi začeli zbirati šele čez dobro uro. To ne drži. Posnetek, ki ga je MOL sam objavil z informacijo, da prikazuje dogajanje okoli 8.45 ure – Dogajanje pred Rogom na Trubarjevi https://youtu.be/MDMWuytFlUUv resnici prikazuje dogajanje okoli 7:20. Ljudje, ki so na tem videu, so bili malo pred tem nasilno vrženi iz AT Rog oziroma so prišli na podlagi informacije, da je v Rog vdrla skupina varnostnikov.
“Okoli 9. ure so se slednji mimo varnostnikov in kasneje policistov, želeli preplezati zid in vstopiti na področje tovarne Rog.”
To ne drži. V času, ko naj bi prišlo do navedenega poskusa preplezanja, so bili na lokaciji poleg varnostnih služb in policije prisotni tudi številni novinarji in ostali predstavniki javnosti. Do danes ni nihče predložil kakšne fotografije ali video posnetka.
“V tem trenutku, kot dokazujejo vsi posnetki, so policisti pred Rogom, na Trubarjevi ulici, odreagirali na napad.”
Vsi posnetki jasno kažejo, da so bili varnostniki in nato policija tisti, ki so z nasiljem ožali področje, kjer so se ljudje lahko zadrževali. Pri tem so uporabljali suvanje, odrivanje, brcanje, odrivanje in udarjanje s ščiti, udarjanje s pendreki, plinski razpršilec, vlečenje za roke, za telo, zvijanje rok na hrbtu, zvijanje vratu ter ostale agresivne in nasilne fizične prijeme - pogosto brez opozorila.
Nasilje je bilo izključno enostransko. Ljudje so bili upravičeno razburjeni in jezni, saj se je pred njihovimi očmi izvajala ilegalna evikcija ter uničevanje stavb in njihove skupnostne in osebne lastnine. Policija in varnostniki lahko poskusijo dokazati, da je bilo njihovo ravnanje morda korektno in profesionalno po njihovih merilih za uporabo sile, toda to ne pomeni, da je bilo to tudi dejansko upravičeno in zakonito.
4. Izpraznitvi AT Rog je sledila kraja ogromnih razsežnosti
"Vse predmete, umetnine in opremo, ki se je nahajala na območju nekdanje Tovarne Rog smo komisijsko popisali in spravili na varno, danes se je začel njihov organiziran prevzem."
Številni posnetki in fotografije iz dne 19. 01. 2021 pričajo o uničenju stvari, ki so bile za potrebe medijske kampanje MOL odvržene na blatna tla in definirane kot “kup smeti”. Glej denimo video Laži MOL o AT Rog od 10:44 dalje [dostopno na: http://komunal.org/video/prostori/627lazi-mol-o-at-rog].
Interni popis lastnine nekaterih uporabnic in uporabnikov, ki jim je uspelo izpogajati naknadni vstop v tovarno je vzpostavil utemeljen sum, da so se na območju AT Rog po tem, ko je nad posest ilegalno prevzela MOL, zgodile številne kraje oziroma tatvine. Sum posredno potrjujejo izjave pripadnikov varnostnih služb, ki so na vprašanja uporabnikov o tem, kje so pogrešane stvari odgovorili: “Enkrat ste morali plačati za najemnino”.
Z lastnimi očmi smo gledali, kako gramofon leti čez okno iz 2. nadstropja stavbe Živko Skvotec. Ali tako izgleda komisijski in varen postopek, kot ga omenja MOL v svojih dopisih? Kdo je bil član komisije, ki je opravila popis in kje so njeni zapisniki? Kdaj je bila komisija formirana, kako so bile opredeljene njene pristojnosti in po katerih standardih je delovala? Kje so fotografije in videoposnetki dejanskega stanja AT Rog, torej preden je MOL iz nje naredil smetišče? Kje so klasifikacije predmetov, ki so umetniške vrednosti? Ali je MOL pozvala strokovnjake iz muzejev ali galerij, da ovrednotijo umetnine v AT Rog? Kje so dokumenti Civilne iniciative izbrisanih aktvistov in ostalih društev, ki so delovali v prostorih AT Rog? Zakaj niso že na sploh imeli uporabniki možnost, da odpeljejo sami svoje stvari?
Sam postopek prevzema »komisijsko popisanih« predmetov na Snagi je navadna farsa – preko 50 posameznikov in kolektivov je oddalo obrazce z manjkajočimi predmeti, medtem ko je odvetnik MOLa v prispevku za 24ur na POP TV zatrdil, da jih »lahko prešteje na prstih ene roke«, a so tam našli le delček svoje lastnine. Manjkajo računalniki, telovadna oprema, pohištvo, glasbila, umetnine, dokumenti, denar in še in še. Ne le, da so bili odslovljeni brez jasnih obrazložitev, kaj se je z manjkajočimi stvarmi zgodilo (»saj veste, vse se je zelo hitro praznilo...«), ampak jim je bilo tudi prepovedano fotografiranje.
5. Rog ni bil nevaren niti za uporabnike niti za sosede niti za javnost
“Tako so se, na podlagi veljavnega gradbenega dovoljenja, lahko začela rušitvena dela na območju, ki je ekološko izjemno sporno in nevarno za vse, ki so se v zadnjih letih v njem nahajali.”
Območje AT Rog je že 15 let v kontinuirani uporabi. Prostore, kot je galvana, ki so ekološko kontaminirani zaradi predhodne rabe, so uporabniki in uporabnice zapečatile in zaščitile. Prostore so za uporabo pripravili arhitekti, statiki itn. opremili z ograjami in drugimi tehničnimi varovali. O tem, da bi bilo nevarno, ne obstajajo nobena znana poročila inšpekcij ali drugih uradnih organov, pa so tudi ti bili na obisku, nazadnje pred manj kot enim letom. Rogovski uporabniki so tekom celotne rabe izkazovali dolžno skrb za varnost sebe in drugih.
Dvorišče AT Rog je bilo čisto in vzdrževano. To je razvidno tudi iz posnetka, ki ga je delil MOL iz jutra evikcije (youtu.be/ll0yVcDK0vk). Nikjer ni vidnih večjih količin odpadlega listja, vejevja ali česa drugega, kar bi pričakovali na področju, ki je zapuščeno in prazno. Dvorišče je bilo takšno zato, ker je skupnost AT Rog redno skrbela zanj. Zadnja večja čistilna akcija je bila izvedena dne 14. 01. 2021.
Le nekaj ur po ilegalnem prevzemu posesti s strani MOL so se zaradi neplansko izpeljane rušitve na zunanjem zidu na Trubarjevi ulici pojavile hude razpoke. Zid je sedaj nevarno nagnjen in hoja po javnem pločniku je nevarna, zaradi česar je prehod na tem delu pločnika onemogočen.
V svojih dveh konkretnih predlogih za prihodnost AT Rog, ki sta bila po elektronski pošti tudi poslana na MOL in javno predstavljena na Javni tribuni v ZRC SAZU dne 18. junija 2019, so uporabniki in uporabnice AT Rog predlagal tudi celosten načrt za sanacijo področja. Bivalni in delovni pogoji so bili v prostorih bivše Tovarne Rog izredno zahtevni, zato smo se zavedali, da so obnovitvena dela na neki točki vsekakor potrebna, a na način da so ta izvedena v skladu z dogovorom z obstoječo delujočo skupnostjo, kar je MOL zavračala.
Medtem, ko nam župan očita higiensko neustreznost, je ravno MOL ukinila dostop do odlaganja odpadkov uporabnikom AT Rog. Po obnovi Trubarjeve ulice je odlaganje odpadkov dovoljeno le še lastnikom kartic podzemnih zabojnikov, ki so za mnoge prebivalce mesta, zaradi navad, okvar ali neustreznosti že nekaj časa označeni za ponesrečen projekt, za kar pričajo tudi kupi smeti okrog zabojnikov. Od ukinitve dostopa do odlaganja odpadkov uporabniki AT Rog po svojih najboljših močeh iščejo načine reduciranja količin smeti, ter skrbijo za njihovo ustrezno ločevanje in samoorganiziran odvoz iz bivše tovarne. Obtožujejo nas nedostopnosti, sami pa so nam preprečili dostop do osnovne komunalne infrastrukture.
Ob tem smo pozvali MOL, naj omogoči dostop do javne storitve odvažanja odpadkov vsem, tudi AT Rog. Poziv si lahko preberete tu: http://atrog.org/o-nas/izjave-za-javnost/483-avtonomnatovarna-rog-ni-depo-odlagalisce. Nanj od MOL nismo prejeli odgovora.
6. Pogodba, dialog in mediacija
“Mestna občina Ljubljana je po tem, ko je bilo jasno, da se začasni uporabniki ne bodo držali podpisanega dogovora o tem, da se izselijo ob začetku obnove, začela mediacijo v izogib sodnim postopkom že leta 2016. “
“Mediacija je obetala: predstavniki začasnih uporabnikov so se strinjali, da sprejmejo ponudbo MOL o 600 m2 prostora v obnovljenem Centru Rog. Prostor upravljajo sami, prav tako sami določajo vsebine in program prostora, popolnoma avtonomno. Pred podpisom sporazuma, so vodje začasnih uporabnikov zamenjali ekipo pogajalcev in spet smo lahko začeli znova. Nova ekipa je zavrnila vse, kar je prejšnja ekipa predstavnikov začasnih uporabnikov dogovorila. Takšno vajo smo ponovili še nekajkrat do trenutka, ko je vse že jasno kazalo na norčevanje iz celotnega mediacijskega procesa. Mediacijski proces je bil neuspešen, nadaljevali smo na sodišču. Tam se je postopek mediacije ponovil, tokrat uradno, pod vodenjem s strani sodišča določenega mediatorja, ki je kljub podaljšanju roka moral postopek razglasiti za neuspešnega. Zakaj? Ker s strani začasnih uporabnikov ni dobil nobenega konkretnega predloga.”
Med uporabniki in uporabnicami AT Rog in MOL ni bilo na nobeni točki nobene veljavne pogodba o začasni uporabi. MOL je sicer leta 2009 pripravil predlog dogovora, ki ga je takratna skupščina uporabnikov in uporabnic v dobri veri podpisala, toda MOL nato nikoli pristopil k podpisu, zato ni stopil v veljavo. Trditev MOL o obstoju 'podpisanega dogovora' ne drži.
Proces mediacije je bil zahteven, saj so bila izhodišča različna in so izhajala iz različnih interesov v mestu. Proces je potekal na očeh javnosti, MOL pa je v njem povečini nastopala kot arogantna oblast, ki želi mestu vsiliti svojo vizijo, ne pa kot demokratično telo, ki bi si iskreno prizadevala za rešitev, ki bi uživala najširšo možno demokratično podporo prebivalcev in prebivalk mesta. Po letih javne, dokumentirane rabe MOL obstoječim uporabnikom in uporabnicam AT Rog sploh ni ponudila 600 kvadratnih metrov, kot zdaj v svojih izjavah v zvezi z Rogom na široko razlaga. Za več sto aktivnih ljudi in več deset delujočih kolektivov ter delovnih skupin, je najprej ponudila 500 kvadratnih metrov, ki so jih v sodni mediaciji zmanjšali še za nadaljnjih 100 kvadratnih metrov. 400 kvadratnih metrov, ki jih je MOL ponudila, ni primernih za vso raznolikost programov, ki so se v Rogu izvajali. Že pred začetkom pogajanj je bilo jasno, da si bo v primeru prenove velik del proizvodnje avtonomne tovarne moral iskati prostore za svoje delovanje drugje in brez pomoči občine.
Junija 2016 je MOL dialog enostransko prekinila z nasilnim vdorom varnostne službe na območju AT Rog, ki pa ga je zaradi množičnega javnega odpora bila tedaj prisiljeni hitro zapustiti. MOL je nato zoper AT Rog sprožil sodne postopke, ki so izgnali in finančno izčrpali že tako prekarizirane nekdanje uporabnike AT Rog. Od leta 2016, kar je skoraj 5 let, torej več kot en cel županov mandat, odprtosti za dialog in mediacijo na strani MOL ni bilo več.
Na drugi strani si je AT Rog vsekozi prizadevala za ponovno vzpostavitev dialoga z MOL, pa tudi s prebivalci in prebivalkami Ljubljane nasploh. Naj navedemo zgolj en posamičen primer in sicer javno tribuno Avtonomna tovarna Rog in prihodnost mesta, ki se je odvila 18. junija 2019. Nanjo so bili neposredno preko elektronske pošte vabljeni predstavniki MOL, ki se vabilu niso odzvali. Tribuna je bila javna, bila je v celoti video in audio posneta, posnetki pa so objavljeni na tej povezavi: http://komunal.org/video/dogodki/505-javna-tribuna-avtonomnatovarna-rog-in-prihodnost-mesta-stalisca-a-t-rog.
“S strani začasnih uporabnikov ni dobil nobenega konkretnega predloga."
To ne drži. AT Rog je na javni tribuni Avtonomna tovarna Rog in prihodnost mesta (18. junij 2019, ZRC SAZU) predstavila dve rešitvi glede prihodnosti upravljanja prostorov:
avtonomistična in zadružna. MOL je bila na javno tribuno povabljena, a se je žal ni udeležil noben njen predstavnik ali predstavnica. Oba predloga sta bila MOL poslana tudi po elektronski pošti.
Več o javni tribuni in obeh predlogih AT Rog si lahko preberete tu: http://atrog.org/o-nas/izjave-za-javnost/374-javna-tribuna-avtonomna-tovarna-rog-in-prihodnost-mesta-stalisca-at-rog.
Predlog Centra Rog, ki ga zagovarja MOL je bil deležen številnih kritik, za katerega se strokovna javnost strinja, da je slabo zastavljen, nejasen in nedodelan, da brez resnih premislekov posega v kulturno področje in da ne upošteva organskega življenja mesta. Glede novega Centra Rog skupnost AT Rog ostaja pri stališču, da gre za prenapihnjeno investicijo, ki doprinaša k nadaljnjim negativnim trendom rasti cen in najemnin, povečanju neenakosti, onesnaženju, elitizaciji in sterilnosti mesta.
7. Rog je bila pretočna skupnost, ne zaprta klika
“Začasni uporabniki pa so se razglasili za edine posestnike Tovarne Rog s pravico, da se arbitrarno odločajo, kdo sme in kdo ne sme vstopiti v ta prostor. Odločajo o tem, kaj je pravo, kaj je dovolj neinstitucionalno, samoniklo ustvarjanje, kdo so naši in kdo oni drugi.”
Začasni uporabniki se niso prav nič razglasili za 'edine posestnike tovarne Rog'. Na podlagi dolgega raziskovalnega procesa in javne razprave, v kateri so sodelovali široki krogi različnih strokovnih javnosti so na podlagi dogovora z MOL uporabniki in uporabnice prostore nekdanje in dejansko zapuščene stavbe Rog leta 2006 vrnili v javno rabo. Skupina TEMP, ki je v tem procesu imela osrednjo vlogo, je bila celo široko hvaljena v javnosti. Ti procesi so dokumentirani v medijih, seminarskih nalogah, diplomah, doktorskih disertacijah, strokovnih člankih, novicah itn. V prostor je skozi leta vstopalo na tisoče ljudi, ki so pustili večji ali manjši pečat, izmenjevale so se generacije in vsaka je delovala v skladu s potrebami in duhom svojega časa.
Nekateri so prišli za dlje časa, drugi za manj. Nekateri so iz prej opuščenih prostorov ustvarili prireditvene prostore, drugi ateljeje, tretji športne dvorane, četrti so uporabljali več različnih prostorov, peti so bili zgolj obiskovalci itn. Za ta kompleksen splet ljudi, odnosov, produkcije, dejavnosti se je na neki točki začelo uporabljati ime Avtonomna tovarna Rog. Ljudje in prakse so bile vedno mnogotere, raznolike. Ni obstajala nobena arbitrarno ali drugače določena edina prava praksa. Je pa veljalo, da se prizadeva AT Rog graditi kot prostor brez rasizma, sovraštva, nasilja, kapitalističnih odnosov, seksizma in ostalih oblik zatiranja ali izkoriščanja. Skupščina je bila ustvarjena kot skupni prostor raznolikih in mnogoterih, kjer so se naslavljale različne tenzije, ki smo jih bolj ali manj uspešno amortizirali. Toda AT Rog kot celota je vedno imel dovolj prostora za vse, ki so te osnovne smernice sprejemali zase.
Vse to je pripoznalo tudi Vrhovno sodišče sodišče 'Vrhovno Sodišce Republike Slovenije, II Ips 219/2018 z dne 19. 9. 2019). Navajamo: »(AT Rog) je amorfna, anonimna ter vseskozi spreminjajoca se družbena tvorba, kjer ni mogoce govoriti o clanstvu ali organiziranosti v smislu poznanih statusnih oblik, je sodišce v luci navedenega ocenilo, da (lahko) skupnost, ki v Rogu deluje kot avtonomna cona in zavraca podrejanje kakršnimkoli pravno urejenim oblikam skupnega delovanja posameznikov, zavraca tudi pravila o oblicnosti listin (zapisnikov), s katerimi sicer posamezniki, ki se združujejo z namenom uresnicevanja skupnih ciljev, izražajo svojo voljo.”
"Odločajo o tem, kaj je pravo, kaj je dovolj neinstitucionalno, samoniklo ustvarjanje, kdo so naši in kdo oni drugi.”
V AT Rog so soobstajale samonikle prakse in institucionalno podprte prakse. Sama MOL je finančno podprla številne projekte in programe, ki so se delno ali v celoti izvajali v AT Rog. Marsikdo je v Rogu našel svoje mesto ravno zato, ker je lahko ustvarjal izven institucij, toda to ni pomenilo, da je odločal o tem, kako naj delujejo drugi. V AT Rog je redno ali ob enkratnih priložnostih gostovalo veliko število uveljavljenih domačih in tujih institucij. Na naslovu Trubarjeve 72 so bila registirana tudi številna društva. Nič od tega ne bi bilo možno, če bi v AT Rog vladala te vrste obsedenost z neinstitucionalnim, samoniklim in s tem, kdo je naš in kdo drugi, kakor ji jo pripisuje MOL.
Za konec naj še enkrat poudarimo, da ne glede na to ali se program Centra Rog zdi dober ali ne - tudi najbolj kvaliteten program ne more biti pravna podlaga za izpraznitev obstoječih programov in njihovo uničenje. Uničenje obstoječih programov bi bilo problematično tudi, če bi bilo izvedeno po legalni poti, saj gre za izbris kompleksnega vozlišča drugačnih načinov življenja, delovanja in ustvarjanja, ki je nedvomno močno, celo neločljivo vpeto v konkretne prostore tovarne Rog.
Vse dokumente, novinarske članke, poročilo inšpekcije, policijski zapisnik, fotografije in drugo dokazno gradivo k tej izjavi hrani skupščina AT Rog, nekatere javno objavljene pa vam predlagamo v ogled in branje:
Laži MOL o AT Rog (video): http://komunal.org/video/prostori/627-lazi-mol-o-at-rog
Policijsko nasilje v službi ilegalne evikcije (video): http://komunal.org/video/prostori/631policijsko-nasilje-v-sluzbi-ilegalne-evikcije
Avtonomna Tovarna Rog in prihodnost mesta - STALIŠČA A.T. ROG (video):
Laži Mestne občine Ljubljana na sodišču: http://atrog.org/o-nas/izjave-za-javnost/485-lazimestne-obcine-ljubljana-na-sodiscu
Avtonomna tovarna Rog NI depo-odlagališče: ZA DOSTOP DO JAVNIH STORITEV - SKUPNOSTNEGA UPRAVLJANJA Z ODPADKI - ZA VSE!: http://atrog.org/o-nas/izjave-zajavnost/483-avtonomna-tovarna-rog-ni-depo-odlagalisce