Izjave za javnost
Spoštovani!
Pred nami je odprtje 27-milijonskega Centra Rog, ki se ima zgoditi v četrtek 26. oktobra. Kot dobro vemo, je projekt že od samega začetka zaznamovan s sporno deložacijo uporabnikov in uporabnic Avtonomne tovarne Rog v času epidemije. Škandali so zaznamovali tudi naslednje faze gradnje, ko smo bili priča težkim kršitvam delavskih pravic in poškodbam delavcev, kot tudi poseku dreves na Petkovškovem nabrežju. Sporne in nedemokratične prakse pa se žal nadaljujejo tudi danes, ko je občina v fazi odpiranja nove institucije. Skupaj s končno podobo Centra Rog namreč dobivamo tudi jasno sliko, kaj ta institucija v mestu dejansko predstavlja, ter komu in čemu je zares namenjena. O tem je najbolj iskreno in direktno spregovoril kar župan Zoran Janković sam: “…konc koncev zdejle tud Trubarjeva se bo prodajala po 5000 evrov stanovanja, ker je to sedaj ratala eksluzivna lokacija zaradi prenove Roga.”
Gre torej za sistematično, s strani javnih sredstev podprto elitizacijo Ljubljane - za načrtno dviganje cen nepremičnin in za darilo bogatim.
Pojdimo po vrsti.
Prva teza. Ljubljana leta 2005 ni Ljubljana leta 2006, 2016 ali 2021. Veliko bolj kot na avstrijsko, švicarsko ali dansko sosesko, urejeno na ključ, spominja na Balkan. Ta isti Balkan, od katerega kot prestolnica neumorno beži že od izbrisa, na katerem se je Slovenija konstituirala. Na Prešercu vozijo trole. Trubarjeva je temačna in opustela. V centru lahko pohajkuješ po beznicah in si pivo kljub komaj vzdržnemu študentskemu statusu lahko privoščiš. In v barih se še vedno kadi. Na nepremičninskem trgu vlada stagnacija, značilna za globalnorazvojno periferno mesto, družba je primerno klavstrofobična. A vseeno je to mesto, kjer je mogoče že tedaj misliti megalomansko.
Če se je le dobrih deset let pred tem lahko skvotnilo Metelkovo in nato Cukrarno, Molotov, Vilo Maro in tako dalje, zakaj ne tudi prime [prajm] nepremičnine, ki prazna stoji v središču mesta in naravnost vpije po življenju? To je politični prostor, v katerem kolektiv TEMP s preizpraševanjem družbene arhitekture napove obdobje novega investicijskega cikla in eksplozijo špekulativnega kapitala v Ljubljani. In mu v obrambo skupaj s številnimi tovarišicami in tovariši postavi Avtonomno tovarno Rog.
Leta 2006 na volitvah zmaga Janković. Začne se nagel in brutalen prehod v vzorno mesto po meri kapitala: evropsko, globalno (zgolj za tiste s pravimi papirji, seveda), zeleno, trajnostno, kulturno. Njegova mestna politika ni domislica sui generis – je le preverjeni simptom zadnjega šusa evropske kapitalske rasti, ki v periferijo vedno pride z zamudo.
Ko pride, ponovno z zamudo, v te kraje tudi nujno sledeča globalna kriza, je Ljubljana že pripravljena, da družbene napetosti blaži z domnevno socialno retoriko in gradnjo občutka, da smo v tem mestu vsi lahko del skupnosti, ki je boljša od periferne desnice, kjer so stvari lepe, urejene, zelene. In medtem le redki opazijo, da so edini prostori, ki so nam še na voljo, tisti, ki omogočajo fleksibilnost naše delovne sile in življenj, kjer lahko obstajamo le kot natakarji, kulturni espeji, Airbnb gostitelji in občasno brezdomni najemniki.
Spoštovani,
v koaliciji podpisnikov Bojkota Centra Rog smo pred slabim letom na upravljalce novega Centra Rog naslovili dve preprosti zahtevi:
Odprto razpravo, v kateri se akterji javno opredelijo do dogodkov 19.1.2021 in se določi primerna kompenzacija Rogovcem, ki so bili nasilno deložirani.
2. Javno soočenje vizij in argumentov o prihodnjem razvoju Roga na neodvisni platformi. Rezultati konsenzualnih zaključkov bi nato postali podlaga za nadaljnje načrtovanje novih prostorov na lokaciji.
Po našem mnenju obravnavanje takšnih minimalnih zahtev res ne bi smelo biti pretirano zahtevno, še posebej ne za svet Zavoda, ki se javnosti ves čas predstavlja kot vključujoč, napreden in ozaveščen. Človek bi pomislil, da bi pozdravili pobudo za javno razpravo široke koalicije študentov, delavcev, aktivistov, akademikov in civilnodružbenih organizacij. In da bi jim bilo v interesu nasloviti temno senco deložacije, ki leži nad nastajajočim Centrom Rog. Zato je najmanj nenavadno, da nikoli nismo prejeli odgovora… zavod ni niti priznal, da je bila nanj naslovljena kakšna pobuda. Edini odziv je bil medijski PR, ki je znova slavil naprednost MOLovega projekta. Kot naprimer Mednarodna konferenca v galeriji Cukrarna z naslovom SKUPNI PROSTORI-SKUPNA PRIHODNOST (v angleščini SHARED SPACES-SHARED FUTURES), kar je najmanj podcenjevanje, če ne kar zavajanje javnosti.
V tem tednu bi praznovali 15. obletnico Avtonomne tovarne Rog. A ker nimamo kje, bomo praznovali po vsem mestu.
Pandemija je pokazala, kako zelo škodljive in antisocialne so neoliberalne politike, ki se vodijo tako na državni kot na mestni ravni, saj prispevajo k poglabljanju stiske večine ljudi. Toda za peščico odločevalcev in njihove mreže se je kriza izkazala za veliko priložnost v uveljavljanju zasebnih interesov. Po enoletni izkušnji korone je prav tako postalo jasno, da sta kljub ekonomski krizi politična in finančna elita profitirali, pridobili še več moči in podpore represivnega aparata za utišanje protestov in ljudskega upora.
O zapuščenosti prostorov, ekološki bombi, dialogu, nezakonitosti in še čem
Že trije tedni so minili od nasilne evikcije uporabnikov in uporabnic Avtonomne tovarne Rog. V tem času smo prejeli nešteto klicev in sporočil podpore, nešteto zgroženih poizvedovanj in izrazov solidarnosti, ki pričajo o trdni in dolgotrajni ukoreninjenosti ljudi in programov AT Rog v življenjsko tkivo mesta Ljubljana. Še več, pričajo o globoki povezanosti s številnimi lokalnimi, regionalnimi in transnacionalnimi mrežami iz najrazličnejših področij družbeno-političnega življenja. Mar kdo lahko resno misli, da bi smetišče, zapuščen prostor in obrat male kriminalne dejavnosti sprožil tak val izrazov pristne solidarnosti in iskrenega šoka?
15 let smo v mestu in družbi gradili osebna in politična zavezništva s tistimi, ki jih je oblast razglasila za odvečne, jim jemala pravno podlago za bivanje, jim ukinjala vize, omogočala krajo njihovih krvavo prisluženih plač, jih ilegalno preganjala čez meje. Skozi srečanja in boje smo se naučili marsikaj. Tudi tega, da so laž, ilegalno delovanje in nasilje dobrodošli gostje na banketu neoliberalne oblasti. Sedaj smo tudi sami deležni zvrhane bere istega in to od javne oblasti v obliki Mestne občine Ljubljana. Nobenih iluzij nimamo, da lahko kontriramo ogromni propagandni mašineriji oblasti, toda utihnili ne bomo. Nobenih iluzij nimamo niti glede tega, koga v tej državi ščiti pravni sistem, toda za zaščito poslanstva AT Rog bomo uporabili vsa pravna sredstva.
Mestna občina Ljubljana se ne pusti motiti in svoj originalen zločin samovoljnega vdora, nasilne in protipravne izpraznitve ter uničenja AT Rog vse od tistega usodnega torkovega jutra 19. 1. 2021 nadgrajuje z intenzivno propagandno operacijo. Ta propaganda kombinira vulgarna zavajanja ('Rog kot smetišče'), očitne laži ('Rog je bil prazen'), plehke predsodke ('Rog je bil leglo narkomanov, brezdelnežev in kriminala'), hudo nekorektne prikaze dinamike dogovorov med MOL in AT Rog ('Rogovci so zavračali dialog'), s piarovskimi prikazi bodočega Centra Rog ter skrbno izbranimi podatki o mestni kulturni politiki. Delno zaradi pritiskov MOL in delno zaradi nekritičnosti, številni mediji to propagandno ofenzivo podpirajo, jo opremljajo s fotografijami, video-posnetki in copy-paste reproduciranjem retorike MOL. Poleg medijskega bombardiranja pa se župan Zoran Janković in njegovi sodelavci poslužujejo direktnih groženj institucijam in posameznikom, ki so izrazili podporo AT Rog, tako preko telefona kot preko socialnih omrežij.
protest v petek, 22. 1. 2021 ob 18.00 uri na Prešernovem trgu
Drage_i prebivalke_ci mesta Ljubljana, širše občine in vse_i, ki se semkaj vozite na delo, študij in po drugih obveznostih in prostočasnih dejavnostih! Vsi, ki ste priča nasilnemu posegu Mestne občine Ljubljana (Mol) v prostore Avtonomne Tovarne Rog!
To, kar se je zgodilo skupnosti AT Rog, se lahko zgodi marsikomu od nas. Še posebej, če ne spada med bogatejše in lastniško dobro situirane prebivalce. To, kar se je zgodilo v Ljubljani, se lahko zgodi v vsakem mestu. Nasilno izganjanje manj premožnih ljudi, družin ali drugih skupnosti je vpisano v kapitalistični sistem izžemanja. T. i. pravni red in t. i. pravna država sta že mnogokrat doslej pokazala, da sta vzpostavljena predvsem v korist finančnih in političnih elit. Še več, zdaj ko sleherniki_ce težko shajamo v spremenjenih pogojih bivanja in se ukvarjamo z osnovnim psihičnim, fizičnim in ekonomskim preživetjem med epidemijo, se državne in mestne oblasti odločajo to izkoristiti. Za vzvod pa jim služijo represivnimi odloki, plačilne kazni in policijski aparat. Vsako politično udejstvovanje izven parlamentarnega nam je onemogočeno. Šole so zaprte, najemnine in življenjski stroški vse višji, delavske pravice se krčijo. - Ljudem so napovedali vojno in pomembno je, da to razumemo.
V primeru Roga gre za agresivno socialno čiščenje. Rogovce_ke so zmetali na cesto v nogavicah, brez bund in jih naredili brezdomne. Ob tem je ostalo brez prostorov in svojih sanj več kot sto ustvarjalcev_k, športnikov_c, cirkuških artistov_k, skejterjev_k, kotalkarjev_k, bmxarjev_k, plesalcev_k, tetovatorjev_k, aktivistov_k, migrantov_k - res, za družbo zelo nevarnih ljudi!
Evikcija je bila očitno vnaprej naskrivaj pripravljena v spregi Mol, policije in 2 varnostnih služb. Da bi dosegli svoje, so uporabili zastraševanje, pretepanje, peper sprej, pridržali so vsaj 13 ljudi in 6 so morali na urgenco. Policija je bila nasilna in je povsem prekoračila svoja pooblastila, kar počenjajo vsakodnevno tudi na mejah Trdnjave Evrope. Čigavi zakoni so to? V imenu koga?
Jasno je, da trenutne razmere omogočajo oblastnikom, da so vzpostavili novo paradigmo vladanja, ki ni le začasna. Jasno je, da se to dogaja ne glede na različne politične proklamacije. Jasno je, da župan Janković izkorišča svojo navidezno levo usmerjenost, da bi prekril svoje neoliberalno upravljanje z mestom. Jasno je, da sta župan in premier neoliberalna grabežljivca, ki razkopavata, kar smo ljudje zgradili s skupnimi močmi z upanjem v boljšo prihodnost. Socialna devastacija, uničevanje družbenega in elitizacija mest so želje prav vsake oblasti, tako mestne kot državne in tudi evropskih gosposke.
Bandi kravatarski iz Mola predstavljajo naši prostori potrošno robo za sklepanje dobičkonosnih poslov, iz katerih profitirajo le »županovi možje in njihove organizacije«. Na simbolni ravni pa izpraznitve skvotov kažejo na splošno družbeno klimo - na onemogočanje vsakega kritičnega izraza in upora vladajoči ideologiji ter oblastniškim strukturam.
Mogoče AT Rog in njena skupnost ni ustrezala vsem, toda agresija, ki smo je deležni, učinkuje kot oder in svarilo, namenjeno vsem nam, z namenom ustrahovanja in ponižanja.
Skupnost AT Rog v svoji 15-letni gradnji alternativne skupnosti zagotovo ni imela vseh rešitev na dlani, je pa igrala izredno pomembno vlogo v boju za dostopnost mesta za vse. Prizadevala si je, da bi Ljubljana postala bolj vključujoča in dostopna za številne marginalne skupine, ki sicer v Ljubljani težko najdejo svoj kotiček. Poleg tega rogovska skupnost predstavlja eno redkih ovir procesu kapitalističnega uničevanja mesta tj. gentrifikacije. V tem smislu je za širšo družbo AT Rog pomembna zaradi dolgoletnega političnega in socialnega delovanja za možnost dostojnega življenja, dela in ustvarjanja vseh, tudi tistih na minimalcih in brezposlenih.
Avtonomni prostori so področja srečevanja, radosti in veselja in na sploh grajenja družbenega tkiva onkraj uradno zapovedanih togih odnosov.
Pred orkestrirano silo oblasti in njihovih plačancev ne bomo sklonili glave! Ne bomo se pustili za vselej izgnati - tako v Ljubljani kot v drugih mestih!
OdJJebite z Zokijem vred in vašimi uniformiranci!
Policijsko represijo se glede na pretekle proteste in izkušnjo izpraznitve Roga pričakuje, zato pazite drug_a na drugega_o! Ker smo še sredi epidemije, se varujemo pred virusom. - Maske gor!
Spoštovani člani komisije,
pišemo vam z namenom, da vas informiramo in spodbudimo k temeljitemu premisleku o posledicah in vplivu, ki jih ima lahko vaša odločitev o Evropski prestolnici kulture (EPK) za mesto Ljubljana. Ker že obstajajo številne publikacije, ki problematizirajo sam projekt EPK tudi na ravni EU, se bomo omejili na lokalni kontekst, ki je za nas konec koncev najpomembnejši.
Pričujoče besedilo je hkrati tudi odprto pismo in je tako poleg naše želje po javni in transparentni komunikaciji namenjeno širši javnosti.
Vse odkar se je pojavila možnost, da naslov EPK preide v roke Mestne občine Ljubljana (MOL), do tega kritično izražamo skepso in strah. Našim kritikam se je pridružila tudi široka kulturniška scena, ko je postalo očitno, da je že pristop h kandidaturi MOL za EPK zaznamoval tipičen ekskluzivističen značaj. Kar mi v svojih kritikah že ves čas imenujemo avtoritarni pristop MOL, ni v primeru EPK nič novega, vendar se zdi pomembno, saj tokrat slednja predvideva podporo večmilijonske naložbe Evropske Komisije.
V roke nam je prišel zapisnik naroka za obravnavanje ugovora zaradi izvršbe, datiran 24.9.2020, iz Okrajnega sodišča v Ljubljani, kamor so bili poklicani upnik Mestna občina Ljubljana ter dva "dolžnika", bivša Rogovca. Tarča županovih obtožb sta ponovno osebi, ki se ju je občina kljub njuni nezavidljivi ekonomski situaciji pred dvema letoma odločila izdatno finančno izčrpavati.
Na zaslišanju sta ju Zoran Janković in MOL odvetnik Jože Klavdij Novak lažno obdolžila, da kljub prepovedi sodišča še vedno živita v Rogu, nekorektno sta poročala o Avtonomni Tovarni Rog (v nadaljevanju AT Rog) in izrekla veliko laži na račun obeh zaslišanih. Jasno je, da s takim manevrom občina poskuša preko bivših uporabnikov vršiti pritisk na preostalo skupnost AT Rog. V odgovor na to želimo predvsem razgaliti laži J. K. Novaka in Z. Jankovića, ki so zabeležene kot pričanje v zapisniku sodišča. Menimo pa, da je njun namen le še eden od jalovih poskusov, da bi dosegla izpraznitev AT Rog. Upamo, da bo sodstvo sledilo dokazljivosti teh izjav in bo tako tudi samo sprevidelo nesmisle in protislovja navedb J. K. Novaka in Z. Jankovića in prišlo do spoznanja, da sta krivo pričala.
Avtonomna tovarna Rog se že nekaj časa srečuje s težavami pri odvažanju smeti. Ker smo vpeti v sodobni svet potrošnje, v katerem posameznik neizogibno proizvaja prevelike količine odpadne embalaže, moramo v urbanem kontekstu imeti dostop do javne infrastrukture, ki je namenjena upravljanju s tovrstnimi odpadki.
Odkar je MOL stopila v novo poglavje hiper-gentrifikacije mesta Ljubljane, se je bilo mnogo prebivalcev mesta prisiljeno soočiti z vpeljavo novega režima ravnanja z odpadki. Določena so bila nova zbirna mesta za smeti preko sistema podzemnih zbiralnikov, do katerih se dostopa z elektronsko kartico. Ta sistem je bil za zdaj uveden le v turistično najbolj obljudenem centru mesta, da prejšnji smetnjaki ne bi kazili turističnih fotografij. Tak ustroj pa prehaja iz mestnega središča na sosednje soseske, saj potreba oblasti po nadzoru in novih donosnih poslih s smetmi narašča.
AT Rog s svojim obstojem že 14 let priča o tem, kaj prebivalci in prebivalke tega mesta potrebujemo. V zadnjih letih, obdobju gospodarske rasti, smo redno glasno in jasno nasprotovali kapitalističnemu pustošenju mesta, ki je ne le neposredno ogrožal obstoj Avtonomne tovarne, ene redkih preostankov izborjene skupnostne lastnine, ampak tudi širše in veliko bolj temeljno zajedal in uničeval možnost dostojnega življenja v Ljubljani.