Zgodovina Tovarne Rog

Kronologija območja tovarne na Trubarjevi.

• 1871
  Zemljišče kupi Ivan Janesh in zgradi manjšo pritlično stavbo za strojenje kož.
• 1879
  Na mestu starega objekta zgradi Janesh enonadstropno usnjarsko delavnico.
• 1884
  Sinovi zgradijo drugo etažo.
• 1900
  Usnjarno kupi Karel Pollak, ki delavnico obnovi in modernizira.
• 1904
  Pollak obda območje z zidom in zgradi stanovanjsko vilo.
• 1918-19
  Pollak razširi proizvodne prostore s pritličnim prizidkom ob Ljubljanici in začne s proizvodnjo za izdelavo in dobavo izdelkov za vojsko in mornarico po Evropi..
• 1922
  Pri širitvenih delih leta 1922 je bilo ohranjeno pritličje, utrjeni so bili temelji, prvo nadstropje so podrli in zgradbo nadzidali s trinadstropno nadgradnjo v armiranem betonu. Strojarska dejavnost v pritličju se medtem ni prekinila. Železobetonska konstrukcija je bila nadzidana v vidni skeletni konstrukciji po Hennebiquejevem sistemu in je predstavljala unikum moderne skeletne fasade v mestu Ljubljana do takrat. Češki arhitekt Alois Kral se posvetuje tudi s Plečnikom. Tovarna zelo uspešno posluje..
• 1937
  Pollak bankrotira.
• 1938
  Tovarno kupi Mergenthaller, lastnik usnjarne na Vrhniki.
• 1945
  Razlastitev in podržavljenje tovarne usnja »Indus«.
• 1951-53
  Preureditev tovarne in pričetek proizvodnje koles »Rog«.
• 1991
  Vodstvo tovarne Rog zaradi velikih logističnih stroškov sklene opustiti proizvodnjo v obratu na Trubarjevi in združiti vso proizvodno dejavnost v industrijski coni ob Letališki cesti.
• 1992
  Sprožen je postopek spremembe prostorskega akta, ki predvideva industrijsko proizvodnjo, izdelane strokovne podlage, v katerih je predlog za zaščito proizvodne zgradbe ob Ljubljanici.
• 1994
  MOL (Oddelek za urbanizem) izvede zazidalni preizkus z anketnim natečajem. Prične se denacionalizacijski postopek. Opusti se proizvodnja koles na tej lokaciji.
• 1995
  Mednarodni kolokvij Evrokulture - Rehabilitacija urbanega območja - vrednotenje arhitekturne dediščine v organizaciji MOL. Tovarna Rog je obravnavana kot vzorčni primer. Udeleženci delavnice predlagajo, naj se stara tovarna zaščiti in nameni javnim programom (ateljeji, baletna šola, obrtniške delavnice, knjižnica ...).
• 1997
  Predstavitev tovarne Rog na mednarodnem srečanju »Water and the Industrial Heritage« v Benetkah.
• 1998
  Mestni svet MOL sprejme prostorske ureditvene pogoje »PUP CI 5/6 Rog«, v katerih je določeno, da je stara tovarna Rog zaščitena. Območje se namenja tudi javnim programom.
• 2000
  Raziskovalna naloga MOL o prostorih za kuturo v mestu (Mirovni inštitut): v tovarni Rog se predlagajo dejavnosti vizualne umetnosti, plesne umetnosti, glasba, gledališče.
  V tovarni Rog potekata Vdor 21, 4. mednarodni festival mladih neodvisnih ustvarjalcev (maj), in 17. bienale industrijskega oblikovanja (oktober).
• 2001
  Poslopje je vpisano v Register nepremičnine kulturne dediščine (RKD) (Ljubljana – Poslopje tovarne Rog) ter opredeljeno kot umetnostna in arhitekturna dediščina. Proces denacionalizacije se konča in nepremičnino kupi LB Hipo, d.o.o. V okviru urbanistične ankete za pripravo novega prostorskega plana Mesta Ljubljane, Borut Burger izpostavi tovarno Rog kot primer degradiranega dela centra mesta in predlaga, naj MOL prevzame pobudo za revitalizacijo tega območja.
• 2002
  Mestna občina Ljubljana kupi Tovarno Rog ob Trubarjevi s pogodbo o lizingu pri LB Hipo, d.o.o, preko lizingodajalca LB Leasing, d.o.o. Po poročanju časopisa Finance, občina preplača nepremičnino z 9,5 milijona evrov, čeprav naj bi njegova realna cena na trgu takrat znašala 4,1 milijona evrov, kar sproži določena vprašanja. Razmišljanja o prenovi zamrejo 2003.
• 2006
  Zasedba tovarne s strani skupine študentov imenovane Temp. Čeprav se je od te začetne zasedbe zamenjalo mnogo uporabnikov, lahko rečemo, da ta zasedba traja še danes.
• 2011
  Lizing je poplačan, MOL postane pravnomočna lastnica nepremičnine. Končna vrednost odkupa znaša 12 milijonov evrov.
• 2016
  Preprečitev poskusa evikcije tovarne s strani Mestne občine Ljubljana in vzpostavitev zares avtonomne Tovarne Rog. Začetek sodnih procesov s strani uporabnikov, kakor tudi občine - procesi še vedno trajajo.

Viri:

• Nika Grabar.Prenovljene fasade ne morejo skriti problema revščine. Delo, 02.07.2016
• Breda Mihelič (več prispevkov na delavnicah Evrokultur 1995 in 1997, raziskovalna naloga Industrijska arhitektura v Ljubljani do 1. sv. vojne)
• Borut Burger (prispevki na delavnicah Evrokultur 1995, 1997, urbanistična anketa »Vključevane mesta v prenovo degradiranih območij in ponovno rabo obstoječih objektov«, 2001)

Tovarno Rog lahko vidimo preko treh faz v prvih desetih letih delovanja. Prva je bila zasedba in čas po njej, ki je bilo obdobje skupne iniciative in optimizma. Druga je bila zlom skupne iniciative, fragmentacija, prihod destruktivnih členov in pa vztrajanje otočkov kontinuitete, ki pa so bili zaradi nekomunikacije in pomanjkanja skupne motivacije prav tako fragmentirani. Tretja faza je postopno prehajanje iz tega vmesnega stanja zaradi nove moči povezovanja iz strani prostorov s kontinuiteto delovanja in iz strani novih prostorov in novih uporabnikov. V teh zadnjih letih smo ponovno vzpostavili Skupščino uporabnikov Tovarne Rog, zagnali okrog 10 novih prostorov in na splošno razširili svoje delovanje. Prav tako smo s skupnim soglasjem izselili posameznike, ki so očitno destruktivno vplivali na prostor, izpeljali smo infrastrukturne rešitve, popravila, vzdrževanja, gradnje. Pridobili smo ogromno novih uporabnikov in se pripravili na četrto fazo.