Že nekaj časa opazujemo vse močnejše težnje po »retradicionalizaciji« družbe s krepitvijo »tradicije« patriarhalnega nasilja, tako preko sistemskih ukrepov na ravni države Slovenije kot tudi širše na ravni Trdnjave Evrope. Aktualno iz arhivskih škatel potegnjeno agendo o naborniški vojski tako razumemo kot del ksenofobnih teženj, ki prav tako igrajo na strune mačizacije in patriarhalizacije družbe.
Širjenje vojaške sfere - naj gre pri tem za naborništvo, podeljevanje dodatnih pooblastil vojski, njeno večjo prisotnost ali dodatno in izdatno financiranje za nakup žice, varnostnih kamer in druge vojaške tehnologije - razumemo kot krepljenje agresivnega diskurza, ki je obrnjen proti ljudstvu in javnemu interesu ne glede na to, proti komu ali za kaj se te ukrepe uvaja in izvaja. Desne ksenofobne politike za argumentacijo prej naštetih aktualnih manevrov za širjenje vojaške sfere zelo rade izrabljajo naša telesa, češ da nas morajo pred kom ali čim ubraniti.
Nasprotujemo takemu rasističnemu posiljevanju naših teles!
Naša telesa niso objekti za razplod nacionalističnih, ksenofobnih in rasističnih paradigem. Zavračamo spektakel »migrantske grožnje« in naših teles kot vzvoda, preko katerega se opravičuje agresijo nad ljudmi na poti. Nasilje, ki ga zares občutimo, je nasilje lokalnih šefov in domačih testosteronskih prenapetežev.
Nihče se v našem imenu ne bo odločal, kdaj smo ogrožene_i ali kdaj so ogrožene naše pravice. Pravice, ki jih danes živimo, nam niso bile podarjene in nam jih ni podarila država ali kakšna nacionalistična struja. Izborile_i smo si jih zatirane_i. Še naprej se bomo borile_i zase in v svojem imenu, zato se bomo tudi same_i odločale_i, kdaj smo ogrožene_i in od koga. Naša tradicija je tradicija družbenih bojev, ki so protivojna, protikapitalistična, protipatriarhalna, protirasistična in protinacionalistična. V tem kontekstu nastopajo vsi poskusi legitimacije vojske, vojaške industrije in devastacije vojne kot njenega končnega produkta, diskurzivni teror, ki družbo viralno hujska v nacionalistični mačizem - temu ostro nasprotujemo! Fantazije bele nadvlade naj ostanejo vaše zasebno masturbiranje!
Migrantke_i niso varnostna grožnja, vojska je!
Uvedba naborniške vojske je poskus uvedbe še ene obvezne indoktrinacijske državne institucije, kjer manufakturno strojijo kožo človeka po meri morilskega vojaškega stroja. Vojaška vzgoja nasilno učvrščuje hierarhične odnose, slavi mačo kulturo in nacionalizem. Tovrstni vzorci se iz vojaških treningov in bojišč po pravilu prenašajo v domače odnose in druge sfere civilne družbe, kjer dominacija in nasilje postane še bolj samoumevna in zaželena filozofija ter praksa medsebojnih odnosov. Uvedbi naborništva tako nasprotujemo tudi v luči boja proti množični razširitvi nasilja v domačem in delovnem okolju ter na ulicah.
V sodobni prekarizirani družbi gotove negotovosti, kjer nas sistem vsakodnevno ubija na obroke z razlaščanjem, individualizacijo in marginalizacijo, gotovo ne nameravamo v njegovem imenu na vpoklic moriti ostale razlaščene in zatirane ter umreti za vsiljene ideale.
Ne slepomišimo ‑ naborništvo bi bilo zares predvsem dober posel za vojno industrijo, ki pa zagotovo ni v interesu ljudstva.
Za vas in vaše interese si ne bomo mazale_i naših rok s krvjo!
Prav tako vnaprej zavračamo naborniški diskurz, ki bi šel v smer enakopravne mobilizacije žensk v vojaško sfero.
Enakopravnost per se zavračamo, saj nas enakopravnost v zatiranju ne zanima!
Tradicija kolektivnega in individualnega dezerterstva je edina gesta enakosti v uporu, ki nas v kontekstu vojske sploh zanima.
Ne bomo rojevale_i, živele_i in umirale_i ne za državo ne za Trdnjavo Evropo in ne za NATO!
Afkors - Avtonomna tovarna Rog