Včeraj se je začela kampanja bojkota Centra Rog, v kateri predstavniki Avtonomne tovarne Rog in drugi kritiki nastajajočega mestnega prostora zahtevajo “prevzem odgovornosti in avtonomno upravljanje prostorov”. Javni apel so prebrali pred gradbiščem novega centra.
Apel, ki poziva k javnemu bojkotu Centra Rog in ki so ga podpisale že številne organizacije in iniciative, so včeraj prebrali pred gradbiščem nastajajočega kompleksa, na strani iniciative Ohranimo tovarno Rog pa je objavljena tudi spletna peticija.
V središču »vse dražje prestolnice ne želimo še ene elitne kulturne palače, ampak avtonomno institucijo, ki služi povezovanju ljudi od spodaj. S tem namenom želimo odpreti javno razpravo in demokratičen proces vzpostavljanja novih prostorov,« so v sporočilu za javnost, pod katero se je ob napovedi začetka kampanje bojkota Centra Rog in objavi spletne peticije poleg Avtonomne tovarne Rog podpisalo že več kot 20 organizacij in iniciativ, začenši z Ohranimo tovarno Rog. Ob tem so opozorili, da javni zavod brez kakršne koli javne razprave vzpostavlja megalomanski, več deset milijonov evrov vreden kompleks. Od tod, so še nadaljevali, izvirajo »velike težave nastajajočega projekta – njegova vsebinska izpraznjenost, neracionalna uporaba prostorov, predvsem pa toga hierarhična ureditev, ki se javnosti prodaja kot participacija«.
Ob tem pozivajo, da se, preden v novem prostoru zaživijo dejavnosti, odvijeta dva procesa. Dokler se ne zaključita, pa vztrajajo pri javnem bojkotu Centra Rog in vseh dejavnosti, povezanih z njim. Prvi proces, ki ga zapisujejo v apelu, je soočenje s preteklostjo in poravnava krivic, s čimer mislijo odprto razpravo, v kateri bi se akterji javno opredelili do izselitve nekdanje tovarne Rog 19. januarja 2021. Poleg tega se zavzemajo za primerno kompenzacijo rogovcem in dodajajo, da brez soočenja s preteklostjo noben projekt na območju tovarne Rog ne more biti legitimen.
Druga zahteva je soočenje s prihodnostjo in demokratično načrtovanje prostorov. Tudi v tej točki pozivajo k odprti razpravi o prihodnosti Roga, v kateri bi sodelovali vsi. »Doslej so snovalci novega Roga razpravo s kritičnimi glasovi vedno zavračali ter izključevali iz svojih delavnic vse, ki imajo drugačne razvojne ideje in dejanske izkušnje z upravljanjem Roga,« so še med drugim navedli. Soočanje vizij in argumentov pa naj poteka na neodvisni platformi, pri čemer naj bodo rezultati konsenzualnih zaključkov podlaga za načrtovanje prostorov na lokaciji. Nekdanji uporabniki Roga, kot so spomnili na novinarski konferenci, so v zvezi s tem že leta 2019 podali alternative predloge. Eden od teh je bila zadružna avtonomija, drugi pa avtonomistična vizija upravljanja, pri čemer za oba predloga še vedno menijo, da sta tehtna.
Prostorski problem je v Ljubljani še bolj pereč
Pred gradbiščem nastajajočega kompleksa so z izjavo za javnost k bojkotu Centra Rog pozvali tudi v kreativnem centru Poligon, kjer so med drugim zapisali, da k bojkotu pozivajo, ker »projekt ne izpolnjuje bistvene obljube mestne občine o zagotovitvi številnih stalnih delovnih prostorov za ustvarjalce«. Ob tem so opozorlli, da je s prodajo Tobačne v Poligonu in drugih prostorih v tem kompleksu delovne prostore izgubilo približno 500 ustvarjalcev. Prav zaradi pomanjkanja dostopnih delovnih prostorov v Ljubljani so Poligon kot prvi kreativni center v regiji leta 2014 tudi ustanovili. A osem let kasneje je prostorski problem v Ljubljani še veliko bolj pereč, so še opozorili v Poligonu. Kot pravijo nekdanji uporabniki Roga, po izselitvi nadomestnih prostorov za svoje delovanje niso dobili, prav tako večina še ni našla novih prostorov, medtem ko nekateri prostorsko stisko rešujejo z gostovanji po različnih lokacijah ali z najemom.
Apel za najverjetnejšo ministrico za kulturo?
Na vprašanje, ali imajo kritiki nastajajočega centra Rog, čeprav gre za mestni projekt, v povezavi s tem tudi kakšen poziv za najverjetnejšo novo ministrico za kulturo, pa so na novinarski konferenci odgovorili naslednje: »Kot vemo, se je nova vladna koalicija v velikem delu svojega programa naslanjala na pobude, ki jih je dal glas ljudstva, in se zavezala tudi k zaščiti avtonomnih prostorov. Upamo, da bodo obljubo držali.« Kot so še nadaljevali, vsekakor upajo na razumevanje in podporo ljudi, ki so obljubljali, da se bodo zavzeli za avtonomne prostore.
Odziv Centra Rog na poziv k bojkotu
V Centru Rog so se na javni apel že odzvali. »Pri snovanju programov sodelujejo tako zainteresirani nekdanji uporabniki kot širša javnost, vključno s sosedi, saj je Center Rog zasnovan kot dostopen javni prostor, ki vključuje najrazličnejše zainteresirane skupnosti. V ta odprt proces lahko kadar koli pristopi kdor koli, ki želi sodelovati,« piše v odzivu. Kot so še zapisali, bo Center Rog v osnovi javni proizvodni prostor, namenjen vsem, ki že delujejo na področju uporabnih umetnosti, izdelovalništva, oblikovanja ali arhitekture ali pa se želijo priučiti novih veščin.
Foto: Tomaž Skale