V sklopu dogodkov, ki jih je organizirala skupina TEMP v Galeriji Škuc, je bila v sredo 8. marca okrogli miza na temo Začasne rabe praznih prostorov v mestu. Udeležili so se je Miran Gajšek, Melita Bajuk in Karel Pollak z MOL, Jože Gornik iz Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij in ostala publika.
Člani skupine TEMP smo galerijo v sklopu projekta Pogovarjanja začasno spremenili v naš delovni prostor. Služil je raziskovanju, razmišljanju in sporočanju o možnostih začasne rabe praznih prostorov v območju Stare Ljubljane in ostalih mestnih predelih. Praznih prostorov je v mestnem središču namreč vedno več in zaradi različnih vzrokov – lastninskih postopkov, previsokih najemnjim ali pa zaradi nepremičninskih špekulacij.
Sredino okroglo mizo smo organizirali z namenom preverjanja možnosti njihove začasne izrabe. Zamislili smo si jo kot del našega delovnega postopka, ki nam je omogočil izmenjavo mnenj in preverili obstoječe predpostavke s predstavniki različnih strank, ki so udeležene v upravljanju z mestom. Na ta način so naši sodelavci postali Melita Bajuk - predstavnica Oddelka za gospodarjenje z nepremičninami na MOL, Miran Gajšek – vodja oddelka za urbanizem na MOL, Karel Pollak z MOL in Jože Gornik – direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij in ostali obiskovalci.
Osnovno izhodišče je bila TEMP-ova trditev, da je začasna raba praznih prostorov lahko gospodarsko in sociološko koristna, oz. bi lahko bila celo dopolnilo običajnega urejanja prostora. Pri tem smo imeli v mislih predvsem njihovo izrabo za potrebe nepridobitnih dejavnosti.
Da bi bila začasna raba praznih prostorov lahko izjemno koristna, so pokazale izkušnje nekaterih predstavnikov neprofitnih organizacij, ki imajo pri iskanju prostorov in plačevanju visokih najemnin velike težave. To jim onemogoča kvalitetno izvajanje svojih dejavnosti, čeprav so mnoge med njimi javnega značaja.
Uspešne primere udejanjanja začasne rabe je omenil Jože Gornik, a hkrati opozoril tudi na neuspešen poskus njene vzpostavitve v eni od praznih stavb v Stari Ljubljani, ki je v procesu denacionalizacije. Spodletel je zaradi nestrinjanja le enega od denacionalizacijskih upravičencev (stavbe so pogosto dlje časa prazne ravno v postopku vračanja nepremičnine prvotnim lastnikom).
Melita Bajuk je s strani mestne uprave ob tem izrazila pravne zadržke, ki preprečujejo tako rabo. MOL namreč prostora, ki ni urejen po vseh tehničnih, higienskih in ostalih predpisih, ne sme oddati v najem – ne za določen niti nedoločen čas. To pomeni, da vse stavbe, ki jih mesto ne zmore primerno oskrbeti (npr. bivša tovarna Rog, Cukrarna...), lahko zgolj in le ostajajo prazne, vse dokler ne pride do prenove.
Člani skupine TEMP smo zato predlagali, da se med lastniki prostorov in začasnim uporabnikom oblikuje odnos, ki je osnovan na nadomestitvi najemnine z oskrbovanjem, vzdrževanjem in obnovo.
Tako kot Jože Gornik in Melita Bajuk, se je z možnim ekonomskim in družbenim revitalizacijskim vplivom začasnih rab strinjal tudi Miran Gajšek. Možnost delovanja omenjenega odnosa med lastnikom in uporabnikom je videl v ustanovi ali uradu, ki bi opravljal posredniško in usmerjevalno vlogo med začasnimi uporabniki, lastniki in potrebami mesta.
Okroglo mizo smo zaključili z ugotovitvijo, da bi bila spodbuda, ki bi sprožila začetek uporabe praznih prostorov za določen čas pozitivna. Tako bi lahko preverili možnosti:
- če lahko začasna raba postane vzporednica tržnemu oddajanju prostorov,
- če ima pozitivni učinek na kvaliteto mestnega življenja,
- če se na ta način mesto lahko izogne 'temnim lisam' in stagnaciji.
Namen celotnega TEMP-ovega dela v Galeriji Škuc je bilo tudi iskanje možnosti za preveritev oblik začasne rabe v določeni stavbi in z dejanskimi uporabniki. Zato upamo, da je bila opisana okrogla miza sama po sebi tudi spodbuda k takim rešitvam in nadgradnja našega dela.
TEMP