Portfoliji prostorov
Pred vami so portfoliji Tovarne Rog. Služijo popisu preteklih dogodkov, infrastrukurnih popravil, zgodovine prostora in drugih dejavnosti posameznih kolektivov, posameznikov ter prostorov.
Ambasada Rog je prostor, ki ga skupaj upravljamo begunci in aktivisti, novi in stari skvoterji, umetniki, študenti in delavci iz celega sveta. Skupaj se spopadamo z birokratskimi rezilnimi žicami in en drugemu pomagamo preživeti v vse bolj neprijazni Evropi.
Naše delo obsega povezovanje skupnosti, organizacijo dogodkov, kuhanje brezplačnih obrokov, izobraževanje, ter socialno in pravno pomoč. Delujemo izven okvirov institucij in se v prvi vrsti zanašamo na solidarnostno mrežo aktivistov in podpornikov, ki želijo z nami ustvarjati drugačno okolje.
An international group of six artists work at Studio 10: Nejc Franetic (Slovenia), Tatiana Kocmur (Slovenia-Argentina), Evgen Čopi (Slovenia), Francisco Tomsich (Uruguay-Slovenia), Damián Vega (Spain) and Otto Urpelainen (Finland). Activities are all determined by art practices: working process in series of art works, preparation of exhibitions, meetings with curators, visitors, collectors and researchers. There are also skate meetings and music rehearsals. Studios are equipped with tables and chairs for meetings and working, and some musical instruments. The range of productions covers painting, drawing, graphic art, posters, publications, music, inventions, art projects, texts, conversation and art theory, skate sessions.
Cirkusarna NaokROG služi kot vadbišče različnih cirkuških in sorodnih veščin, ki temeljijo na medsebojni izmenjavi znanj, prav tako pa tudi kot gledališče, kjer si lahko zainteresirana javnost ogleda sadove teh vaj. Tu se izvajajo tudi delavnice različnih cirkuških veščin, za ljudi vseh starosti in nivojev znanja. Sodeluje z različnimi umetniškimi skupinami in gosti glasbene nastope ter predavanja. Prostor ponuja zatočišče tudi potujočim cirkusantom, ki pridejo v Ljubljano nastopat ali pa so samo na poti. V zameno za pomoč v prostoru, lahko tu vadijo, izmenjajo kakšen trik ali samo počivajo.
Njena dejavost je dostopna vsem saj temelji na prostovoljem delu in prostovoljnih prispevkih. Dobrodošel je vsakdo, ki želi prostoru ponuditi roko, za delo ali vajo.
V Ljubljani je veliko galerij, vse so praviloma prazne, medtem ko je Navkljub vsemu obljudena.
Modri kot je prostor v nastajanju tako v smislu same infrastrukture (ambient, funkcionalnost, vzdrževanje), kot v smislu dejavnosti, ki se definira sproti (dogodki, projekti, skupnost). Namenjen je multidisciplinarni kulturni produkciji, vključujoč performativne umetnosti, glasbene prireditve, literarne dogodke, ambientalne umetnosti. Prav tako je Modri kot prostor raziskovanja in teoretizacije same dejavnosti ki jo producira. Pod to spada osnovna naravnanost prostora kot prostora v zavestnem nastajanju, prav tako pa različni dogodki v smislu pogovorov, delavnic, predavanj. Modri Kot je tudi projektni prostor, namenjen procesom, srečanjem in sestankom.
Socialni center Rog je primarno namenjen druženju in političnemu organiziranju socialno ogroženih in marginaliziranih družbenih skupin in posameznikov, ki so jim kršene delavske, državljanske in/ali človekove pravice.
Ukvarja se s problematikami družbene neenakosti, socialne izključenosti, ekonomskega izkoriščanja, rasne diskriminacije in ostalih oblik diskriminacij, vezanih na spolno usmerjenost, osebne okoliščine, kulturne značilnosti, itn.
Prostor je primarno zamišljen kot white cube galerija, ki bi rogovskim umetnikom omogočala kvalitetne razstave in pridobitev pozornosti javnosti. Ideja se je razvila v širši kontekst galerije, kajti v Zelenici se je zvrstilo že nekaj razstav (še veliko več pa jih je dogovorjeno), ki vključujejo tudi umetnike, ki ne delujejo v tovarni. Poleg likovne umetnosti, prostor smo odprli tudi za plesne in literarne dogodke, ter ostali odprti za predloge različnih dejavnosti, ki ustrezajo sliki celotnega koncepta Zelenice.
Avtonomna produkcija teoretskih, političnih in umetniških praks, ki bi dodatno pluralizirali sceno. Kolektiv izhaja iz potrebe po neinstitucionalizirani, neprofitni in angažirani produkciji in izmenjavi znanja, ki prehaja v prakso.