MOL eno leto po zasedbi, leta 2007 začne s projektom “Second Chance”- s strani EU sponzoriranim programom za revitalizacijo bivših industrijskih kompleksov. Prvi projekt obsega javno-zasebno partnerstvo za prenovo tovarne v center sodobnih umetnosti, izgradnjo butičnega hotela in nadstandardnih stanovanj. Razmerje med komercialnim in javnim programom je 80:20%. Nekaj časa je bila aktualna ideja, da bi v Rog vmestile tudi 3 umetniške akademije, vendar dekani akademij predlog zavrnejo zaradi nedorečenih razmerij med univerzitetno in ekonomsko sfero, predvsem pa ker svojihh študentvk in študentov - ki v tovarni že ustvarjajo - nočejo metati na cesto. Zaradi recesije MOL več let ne najde zasebnega investitorja, zato projekt leta 2014 zmanjša; odstrani zasebne programe in rekonfigurira program v center za arhitekturo, dizajn in vizualne umetnosti. Poudarek je na zagotovitvi produkcjskih prostorov za t.i. kreativne industrije.
Skupnost uporabnic in uporabnikov avtonomne tovarne Rog MOL-ov projekt kritizira v naslednjih točkah:
-
Finančno zahteven projekt - MOL nima lastnih sredstev niti nima zagotovljenega sofinanciranja iz EU skladov. Ni nobenega zagotovila da bo projekt v doglednem času dokončan (še ena gradbena jama v Ljubljani);
-
Prostorsko nepotreben - V Ljubljani že obstajajo vozlišča kreativnih industrij (Poligon,, Tiskarna mladinske knjige), ki bi jih lahko MOL finančno in infrastrukturno podprla;
-
Poblagovljenje kulturnih in umetniških praks - ekonomska instrumentalizacija, komercializacija, začasna in slabo plačana delovna mesta;
-
Gentrifikacija mestnega središča - pretirana estetizacija prostora, premik fokusa od prebivalk in prebivalcev k obiskovalcem in obiskovalkam (tujim turistkam), nadzor in omejevanje proste rabe javnih prostorov, izrinjanje dejavnosti in populacij ki niso dobičkonosne, itn.
-
Nedemokratično voden projekt - uporabniki in uporabnice, ki trenutno delujejo v Rogu, niso bile nikoli vključene v oblikovanje koncepta in programa novega Centra Rog ampak so zgolj imele možnost podajanja mnenj. Predlogi in kritike niso bile upoštevane na kar so opozarjali tuji strokovnjaki;
-
Nepriznavanje samoniklih praks - Projekt voden izrazito na način od zgoraj navzdol pri čemer so obstoječe dejavnosti nepriznane, ignorirane in kriminalizirane;
-
Pravica do mesta - prebivalke in prebivalci, uporabnice in uporabniki mesta, ki prispevamo k njegovem življenju imamo pravico in moč, da demokratično soodločamo o mestnih zadevah.
Uporabnice in uporabniki tovarne Rog ne pristajamo več na ustni dogovor o začasni rabi iz naslednjih razlogov:
-
Nikoli ni bila podpisana pogodba, ki bi urejala razmerja med uporabnicami/uporabniki in lastnico (MOL), čeprav so uporabniki in uporabnice na neki točki želele to pogodbo, je občina sama onemogočila legalizacijo;
-
MOL ni nikoli zares poskrbela za minimalno infrastrukturno in tehnično opremljenost prostorov. Uporabniki in uporabnice smo z lastnimi sredstvi, časom in energijo prostore same zavarovale, uredile in jih po naših močeh vzdrževale;
-
Po 10ih letih delovanja v vselej negotovih pogojih in oživitvi območja z vsebinami, ki so v interesu mesta, imamo legitimno pravico do uporabe prostora, ki ga sicer pravno-legalno nimamo v lasti;
-
Ker imajo vsebine in način organizacije večji potencial za nadalnji razvoj, kot predviden MOL-ov predlog z rigidno organizacijsko strukturo in tržno naravnanostjo.
Od občine zahtevamo naj odstopi od svojega projekta, ki je obsojen na propad in prepozna potencial že obstoječih vsebin in horizontalen način organizacije. Poskrbi naj za minimalno infrastrukturno opremljenost, fizične pogoje (priklop na javno elektro omrežje, ureditev spomeniško zavarovane J fasade tovarne, restavracija oken, ekološka sanacija galvane, menjava azbestnih strešnih plošč, itn.) in spoštuje avtonomijo skupnosti uporabnikov in uporabnic. Nadaljno samo-prenovo stavb, odprtje novih prostorov in upravljanje z območjem, smo sposobne izvajati same.