Izjave za javnost
BO EPK V ROKAH MOL RES IZRAŽAL SOLIDARNOST?
"Glavna vrednota kandidature Ljubljane za Evropsko prestolnico kulture 2025 je SOLIDARNOST. V hiši strpnosti smo doma" - objava facebook profila Ljubljana2025, Februar 11, 2020
Kratka pobuda Avtonomne Tovarne Rog
Kot večina Ljubljančanov tudi v AT Rog pozdravljamo morebiten pritok 50ih milijonov evrov za razvoj lokalne kulture iz naslova EPK. A kot so nas naučile izkušnje Wroclawa, Rijeke in nenazadnje Maribora, pozitiven učinek takšne investicije nikakor ni samoumeven. Brez transparentnega, demokratičnega in strateškega delovanja mestne uprave, se EPK lahko sprevrže v svoje nasprotje in postane priložnost za korupcijo, centralizacijo in izrinjanje prebivalcev. Zato se nam zdi za diskusijo o izvedbi kandidature za EPK vredno predstaviti našo izkušnjo z mestno upravo v zadnjem letu.
... Rogovci in Rogovke se vseskozi upiramo tej logiki in se borimo za mesto, ki ne meri svojih prebivalk in prebivalcev glede na njihovo finančno zmogljivost ali pa njihovo bližino z županom. Ostajamo na barikadah v borbi za Ljubljano, kjer bo prostor tudi za manj premožne prebivalce, za neprofitne vsebine, za pluralno družbo in za neavtoritarno samoorganizacijo. In ne nameravamo se skrivati za obvoznico. ...
V zadnjem desetletju smo v Ljubljani preko različnih mestnih iniciativ doživeli izjemen poudarek na promociji “urbanih kultur”, “kulturnih industrij” in drugih vročih fraz, ki domujejo v besedilih evropskih razpisov. V istem obdobju pa se je v centru prestolnice začel odvijati tudi družbeni eksperiment, ki so ga na področju propadle tovarne samoiniciativno zagnali prebivalci mesta. Tovarna Rog je spontana, takorekoč gverilska ulična tvorba – urbana kultura v svoji najbolj organski obliki. In je svojevrsten obrat izraza “kulturna industrija”, v smislu da je nekdanjo tovarno preobrazila v proizvodnjo neblagovnih dobrin – netržne umetnosti, netekmovalnega športa, neinstitucionalne politike. Prostor in skupnost v njem nikakor nista brez napak, a težko je spregledati paradoks, da mestnim oblastem, ki tako vneto promovirajo urbano kreativnost, ta eksperiment predstavlja neznosen madež, ki ga je potrebno za vsako ceno odstraniti iz središča mesta. Lahko bi trdili, da njihov panični odnos do tovarne pove več o mestni politiki kot o Rogu samem. Prav zato nam tovarna Rog ponuja izjemno priložnost, da se poglobimo v razvojne smernice ljubljanske mestne uprave in njihov vpliv na širšo družbo.
Včeraj je podjetje Euro Grad na Petkovškovem nabrežju na južni strani Tovarne Rog začelo z gradbenimi deli. Okoli 16:30 so delavci v spremstvu Matjaža Šuligoja s.p. in Jerneje Batič nenapovedano začeli postavljati gradbeno mrežo in naredili zarezo v asfalt. Na vprašanje uporabnikov in uporabnic Avtonomne Tovarne Rog, ki so se medtem nahajali v stavbi neposredno nad južno steno, so odgovorili, da bodo pričeli z rušenjem zidu.
Pričakovano je Zoki popestril dogajanje na Festivalu Roza Bagra, z izvajanjem klasične institucionalne predstave. Rogovke in Rogovci so odgovorili s sodobno participatorno intervencijo.
Okoli 16:30 so delavci Euro Grad, ob spremstvu oportunista Matjaža Šuligoja SP in Zokijeve wannabe kreativke Jerneje Batič, začeli z vzpostavljanjem gradbišča ob jugovzhodnem zidu (ob Ljubljanici) AT Rog, z namenom rušenja zidu. Začeti namreč hočejo gradnjo klančine še ene garažne hiše ter ostalo gentrifikatorsko navlako.
Nemudoma se je klicu odzvalo čez sto ljudi in še jih prihaja. Uporabnice in uporabniki ter podpornice in podporniki so s svojo prisotnostjo uspešno ižvižgali predstavo.
Poletje bo pestro in razgibano, zato vabimo vse zainteresirane na skupščino, ki se bo zgodila danes zvečer, ob 20:30 v Socialnem Centru Rog.
ŽIVELA ŽIVA BRARIKADA!
S skupščino proti šerifu Zokiju!
We are calling on all people that care for and believe in the value of autonomous spaces to join us in defending Rog and saving an important bulwark of DIY counterculture and grassroots opposition to gentrification and the hegemony of capitalism!
The Defensive Camp and Festival starts on the 31st of May! There will be barricades, music, workshops & skillsharing, and a range of other activities. You are welcome to contribute to the programme.
V četrtek 23.05.2019, malo čez 12. uro sta v Avtonomno Tovarno Rog prišla delavni nadzornik in delavec iz gradbišča vzpostavljenega na Trubarjevi ulici. Brezobzirno sta poskušala vztopiti v Socialni Center Rog, ki je bil zaklenjen. Uporabnik, ki je bil takrat v prostoru je preveril, kdo kljuka po vratih in stopil z obiskovalcema v dialog, ki sta na vsak način želela vstopiti v prostor. S težavo sta povedala, da želita pogledati kje načrtjujejo kopanje luknje za vzpostavitev priključka za toplo vodo. Vstop jima je bil preprečen na kar sta odgovorila z grožnjo. "Če ne bomo luknje naredili od znotraj, jo bomo od zunaj," to je iz Trubarjeve ulice. Rekla sta še, da delata za Jankovića.
Po včerajšnji skupščini posredujemo kratko poročilo o aktualnem stanju v tovarni po pravnomočnosti osmih sodb in nadaljnih korakih v relaciji z Mestno Občino Ljubljana.
Izjava na facebook strani skupine Second Home, ki je po dogajanju v Avtonomni Tovarni Rog zakrožila po spletu, terja odziv s strani uporabnikov in uporabnic Roga, ki so bili udeleženi v sami situaciji in tudi podrobneje razumejo razmere v samem Rogu. Takoj je namreč potrebno zavreči senzacionalizem, kakršen se pojavi že v naslovu “Ni me strah nacistov s pobritimi glavami”, ki konkretno ekipo že v samem uvodu postavlja v vlogo nemočne žrtve fašistične drhali. S sledečo izjavo želimo diskusijo, ki so jo dogodki v Rogu nedvomno odprli, postaviti na bolj realne temelje.
Slabo leto pred lokalnimi volitvami je svoj propagandni video za Center Rog, spremenjeni oz. prenovljeni projekt nekdanjega CSU Rog, ki naj bi v obstoječi načrt prenove vključil "več javnih vsebin" pripravila tudi Mestna občina Ljubljana. Seveda ob tem v svoji izčiščeni arhitekturno-urbanistični viziji konkretnih vsebinskih načrtov (razen javne knjižnice, razstavne hale, 3D RogLab in nekaj ducat ateljejev) ne omenjajo! So pa zato dokaj bolj jasno vidne bodoče pridobitve obveznih komercialnih vsebin v obliki umetniških trgovin, kavarn in restavracij ob Ljubljanici ter podzemne garaže na dvorišču.