Spoštovani!
Pred nami je odprtje 27-milijonskega Centra Rog, ki se ima zgoditi v četrtek 26. oktobra. Kot dobro vemo, je projekt že od samega začetka zaznamovan s sporno deložacijo uporabnikov in uporabnic Avtonomne tovarne Rog v času epidemije. Škandali so zaznamovali tudi naslednje faze gradnje, ko smo bili priča težkim kršitvam delavskih pravic in poškodbam delavcev, kot tudi poseku dreves na Petkovškovem nabrežju. Sporne in nedemokratične prakse pa se žal nadaljujejo tudi danes, ko je občina v fazi odpiranja nove institucije. Skupaj s končno podobo Centra Rog namreč dobivamo tudi jasno sliko, kaj ta institucija v mestu dejansko predstavlja, ter komu in čemu je zares namenjena. O tem je najbolj iskreno in direktno spregovoril kar župan Zoran Janković sam: “…konc koncev zdejle tud Trubarjeva se bo prodajala po 5000 evrov stanovanja, ker je to sedaj ratala eksluzivna lokacija zaradi prenove Roga.”
Gre torej za sistematično, s strani javnih sredstev podprto elitizacijo Ljubljane - za načrtno dviganje cen nepremičnin in za darilo bogatim.
Pojdimo po vrsti.
1. KDO SO PREJEMNIKI EKSKLUZIVNIH PROSTOROV V NOVEM CENTRU ROG IN KOMU SO NAMENJENI?
V tednih pred odprtjem so javnosti postopoma razkrivali, kdo so srečni prejemniki ekskluzivnih prostorov v novem centru. Po nejasnih postopkih izbora smo ob pogledu na sestavo Centra Rog končno prišli do delnih informacij o novih uporabnikih centra. Ugotavljamo, da so bili pri podeljevanju prostorov izbrani izrazito premožnim strankam namenjeni ponudniki, kar je jasen odmik od prvotne socialne in civilnodružbene drže, ki jo je Center Rog propagiral ob predstavitvah leta 2021.
Tako na primer preseneča, da je imenitne prostore v kar dveh nadstropjih zasedla luksuzna restavracija TaBar, znana po majhnih krožnikih in izredno visokih cenah. Podobno velja za lokal Specialka, kot tudi za vegansko delikateso Grashka Deli, trgovino z visoko modo razstavljeno na Ljubljana Fashion Week, prodajalna nakita Juvelirij in druge komercialne ponudnike. Prav nobenega dvoma ne more biti, na kakšno klientelo cilja Center Rog s tovrstno ponudbo - to so bogati Ljubljančani, ki kupujejo dizajnerske znamke na tednu mode in si lahko privoščijo več sto evrov vredno buteljko vina.
Pri tem velja poudariti, da Luksuzne znamke izrazito omejujejo dostopnost javnega prostora in ga ne širijo. Absolutno se ne moremo zadovoljiti z razlago direktorice, da se s komercialnimi najemninami ekskluzivnih znamk finančno pokriva javno dostopnejše prostore. Nasprotno: ekskluzivne znamke še kako vplivajo na nedostopnost t.i. javnih delov objekta, saj javnosti signalizirajo prav to, da sta objekt in njegova okolica dragi, nedostopni - torej namenjeni bogatim, ne pa vsem ostalim. Kot bomo videli v nadaljevanju, tovrstni ponudniki oblikujejo značaj celotnega projekta, ter vplivajo na to, kakšne investicije bodo stekle v soseski, kateri obiskovalci se bodo v njej počutili dobrodošli, in kateri se bodo morali umakniti.
2. KJE SO VSI TISTI OBLJUBLJENI PRODUKCIJSKI PROSTORI ZA VSE VEČJO MNOŽICO PREKARIZIRANIH USTVARJALNIH DELAVCEV?
Skoraj desetletje je bil MOL-ov odgovor medijem na vprašanja, kako urediti vse bolj perečo problematiko primanjkovanja dostopnih delovnih prostorov za kulturno-ustvarjalne delavce v Ljubljani, povsem enak: “Ta problem bo rešil Center Rog.” To bi bilo na 8500 m2 morda povsem mogoče, vendar pa MOL niti svojih ključnih obljub glede poslanstva Centra Rog ne izpolnjuje.
Približno 1000 kvadratnih metrov bodo zasedali proizvodni laboratoriji, ki bodo ustvarjalcem omogočali izdelovanje določenih predmetov, vendar bodo storitvene narave in delavcem ne bodo zagotavljali stalnega delovnega prostora. Čeprav so sprva obljubljali, da bo delovnih studiev 25, so njihovo število skrčili na 18 individualnih in enega skupinskega za mlade ustvarjalce - te pa bodo za obdobje treh let podelili le tistim delavcem z “največ ekonomskega potenciala”. Obenem bodo neljubljanskim ustvarjalcem dodelili še pet bivalnih ateljev. Studii in bivalni ateljeji skupaj obsegajo 1250 m2.
Če povzamemo: čeprav na spletni strani obljubljajo, da bo Center Rog “ustvarjalni pogon Ljubljane in Slovenije” bo zgolj četrtina kvadrature sploh namenjena ustvarjanju. Manj kot 30 izbrancev pa bo v Rogu dobilo stalni delovni prostor.
Da 27-milijonski projekt v ničemer ne naslavlja pomanjkanja delovnih prostorov v Ljubljani, se zaveda tudi direktorica Renata Zamida, saj je v medijih nedavno izjavila, da bodo ljudje več kot dobrodošli, da bodo v Rogu brezplačno delali na z vtičnicami opremljenimi hodnikih s kavči. S tem je direktorica zelo plastično pokazala njeno in občinsko razumevanje delovnih potreb prekarnih ustvarjalnih delavcev. Medtem, ko bo vodstvo novega Centra sedelo v udobnih in do zadnjega detajla opremljenih pisarnah, lahko ljudje, ki so “ustvarjalni pogon” tega mesta, delajo na čajnih mizicah, na neergonomskih stolih, brez primerne osvetlitve in brez možnosti shranjevanja svojih delovnih pripomočkov. Bolj kot kdorkoli drug, bo primerne delovne prostore imelo vodstvo Centra Rog.
3. KDO SO LJUDJE IZ OŽJEGA ŽUPANOVEGA KROGA, KI BODO POSLOVALI POD STREHO ROGA?
Pri pregledu, kako so se v Centru Rog delili najbolj prestižni prostori, ugotavljamo, da so prednost dobili ponudniki iz ožjega kroga župana Zorana Jankovića in vodstva javnega zavoda Center Rog.
Z lokalom Specialka, ki se razteza po celotni dolžini t.i. “najlepše terase v mestu”, na primer upravlja podjetje Goat Story, v lasti nekdanjega mestnega svetnika z liste Zorana Jankovića, Anžeta Miklavca.
Zajeten del površin v kar dveh nadstropjih je dobila zasebna “Galerija Fotografija” Barbare Čeferin, žene soustanovitelja Odvetniške družbe Čeferin in tesne prijateljice direktorice Centra Rog Renate Zamide. Pri tem bode v oči dejstvo, da je bil razpis za prostor sprva namenjen knjigarni, a je bil razpis naknadno preoblikovan, dva prostora pa sta bila za potrebe galerije združena v enega. Razlogi za spremembo niso bili nikjer utemeljeni.
Zadeva pa ni sporna zgolj iz vidika spreminjanja razpisnih pogojev, pač pa tudi zaradi vpletenosti družine Čeferin pri sami evikciji Roga. Kot je znano, je Mestna občina Ljubljana za postopke proti nekdanjim uporabnikom Avtonomne tovarne Rog najela zasebno odvetniško družbo Čeferin, njihov predstavnik pa je tudi bdel nad samo deložacijo, ki je potekala brez ustrezne dokumentacije, brez izvržbenika in sredi epidemije. Informacijski pooblaščenec je že pred tem pojasnil, da je županovo pooblastilo privatni odvetniški družbi pri vodenju upravnega postopka nezakonito in predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka (https://komunal.org/.../dog.../647-se-smo-tu-tiskovka-at-rog). Najmanj neokusno je torej, da dve leti kasneje na zemljišču, ki ga je Odvetniška družba Čeferin pomagala izprazniti, preko nenavadnih razpisnih mahinacij prostore dobi žena soustanovitelja te odvetniške družbe.
4. JE GRADBENI PROJEKT CENTRA ROG VKLJUČEVAL ŠE DRUGE PRIJATELJSKE OBNOVE?
Zgolj lučaj stran od novega Centra je sočasno na Trubarjevi 51 stekla rekonstrukcija stavbe v lasti Podjetja PROPER d.o.o. (https://www.makro5.si/gradnje/trubarjeva51/). Lastnika podjetja sta mož in sin nekdanje Jankovićeve podžupanje Jadranke Dakić - torej družina, ki ji mešetarjenje pri javno-zasebnih nepremičninskih poslih ni tuje. Proti zakoncema je namreč že bila vložena obtožnica zaradi zlorabe položaja in pridobivanja protipravne premoženjske koristi v času, ko je bila Jadranka Dakić podžupanja in članica projektnega sveta projekta Stožice (https://siol.net/.../jankoviceva-podzupanja-obtozena...). Kot smo izvedeli iz zanesljivih virov in delavcev v Centru Rog samih, so le-ti v istem delovnem času opravljali tudi dela na njuni stavbi na Trubarjevi 51.
V enakem obdobju, takoj po deložaciji AT Rog, so pod taktirko podjetja Makro5 stekla tudi obnovitvena dela na Gostilni As v lasti gostinskega magnata Svetozarja Raspopovića in njegovega sina Sebastjana. Tudi tu so sodelovali delavci iz gradbišča Centra Rog. Lastnika več milijonov vrednega gastronomskega imperija sta prav tako povezana z Zoranom Jankovićem - nekaj časa kot najemnika restavracije na Ljubljanskem gradu, župan pa je skupaj z drugimi mestnimi elitami redni gost v Asu.
Isti delavci pa so hodili iz Roga delati tudi čez cesto, na gradbišča od Trubarjeve 77 do 81, kjer poteka prenova večih stanovanj v lasti oglaševalsko-lobistične agencije Pristop, ki redno posluje z mestno občino in zanjo snuje kampanje. Spomnimo, Pristop, ki je lastnik poslovnih prostorov na Trubarjevi, je te preoblikoval v stanovanja za prodajo in praktično takoj po deložaciji Avtonomne tovarne Rog pričel z oglaševanjem luksuznih stanovanj “s pogledom na prenovljeni Center Rog”. Sprva so podpisali pogodbo z izvajalcem VG5, a so to pogodbo prekinili in zamenjali izvajalca za podjetje Makro5 takoj po tem, ko je to dobilo pogodbo za gradnjo Centra Rog. Tako smo lahko več mesecev opazovali, kako isti žerjav nekaj časa lebdi nad javnim projektom na eni strani ceste, ter se nato zasuka na drugo stran in obnavlja zasebna luksuzna stanovanja. Simbolika ne bi mogla biti bolj popolna.
Gradbene ekipe podjetja Makro5 so torej pri delu na Centru Rog, sočasno z istimi delavci in opremo obnavljale tudi druge objekte v neposredni bližini Roga, ki so prav tako v lasti oseb iz kroga Zorana Jankovića. Seveda pri tovrstnih poslih ne gre nujno za nezakonito ravnanje, saj podjetje lahko delavce pošilja na več gradbišč zasebnikov, s katerimi ima pogodbe. Postavlja pa se vprašanje, ali so ti zasebniki dobili cenejše ponudbe podjetja Makro5 na račun nižjih stroškov zaradi skupnih deponij, zapiranj cest ipd… Ali so torej v sinergiji z javno gradnjo mestne občine direktno profitirali tudi zasebniki? In seveda obratno - ali si je podjetje Makro5, ki je na javnem natečaju za projekt gradnje Centra Rog oddalo najnižjo cenovno ponudbo, lahko privoščilo oddati ugodnejšo ponudbo ravno zato, ker so vedeli, da bo ta projekt za sabo potegnil še več zasebnih poslov. Glede na gosto poslovno prepletenost vseh akterjev, je malo verjetno, da se o vsem tem ne bi še pred začetkom gradnje medsebojno usklajevali.
5. BO CENTER ROG PREJ KOT USTVARJALNOST POGANJAL KAPITALSKE DOBIČKE?
A tudi če špekulacije pustimo povsem ob strani, je nekaj kristalno jasno: gradnja Centra Rog je bila vseskozi načrtovana z namenom pretvorbe neposredne okolice v “ekskluzivno območje”. Center Rog predstavlja darilo mestnim elitam, predvsem tistim iz županovega kroga. Najprej skozi cenejše gradbene pogodbe, nato skozi višjo ceno nepremičnin in večjim pritokom bogatih potrošnikov, nenazadnje pa tudi z neposrednim dodeljevanjem površin znotraj javne institucije. Ni naključje, da je župan na nedavni konferenci v Centru Rog garantiral, “da so vsa stanovanja tu na Trubarjevi dobila 50 procentov na vrednosti”, saj se je gradnja javnega projekta dobesedno prelila v obnovo zasebnih nepremičnin njegovih kolegov.
Na drugi strani pa za delavce, mlade in študente, Center Rog predstavlja le še novo poglavje v dolgi seriji dvigovanja ljubljanskih cen, predvsem najemnin, javnih storitev in vsakodnevnih stroškov.
Primerjajte današnji Center Rog z obljubami, ki jih je odbor zavoda dajal v propagandnih pamfletih še leto dni nazaj. Od javne participacije, reševanja prostorskih stisk ljubljanskih ustvarjalcev, odprtih prostorov za socialno občutljive skupine, ter naslavljanja družbenih in okoljskih problemov, je ostal le park izbrisanih, ki je po besedah direktorice Renate Zamide “v celoti užiten” za javnost, saj “ga ne bomo ogradili”. To je vse, kar po razdelitvi luksuznih prostorov ostane vsem ostalim prebivalcem mesta. Delavci, študenti in mladi naj bi bili hvaležni, da lahko sedimo v senci luksuznih lokalov. Tako lahko sklenemo, da glavni učinek Centra Rog ne bo “pogon ustvarjalnosti” v Ljubljani, pač pa gentrifikacija.
6. ZAKAJ 26. 10?
Ob pogledu na celoten proces nastajanja Centra Rog, je nemogoče o njem govoriti kot o javnem prostoru. Težko je razumeti smoter 27-milijonske javne investicije, ki koristi tako ozki in že zdaj premožni skupini ljudi. Še težje je upravičiti takšno brezsramno elitizacijo mesta, ki se sooča s hudo stanovanjsko krizo in v katerem hitro narašča neenakost. Prav tako ni mogoče upravičiti takšnih projektov z vidika okoljske krize - ne le, da je bila sečnja za senco nujnih dreves neupravičena, ampak načrtno draženje nepremičnin vse več ljubljanskih delavcev in študentov potiska v dnevne migracije iz mesta in nazaj, Center Rog pa na povečan promet odgovarja s še eno novo garažno hišo.
Prebivalci in prebivalke Ljubljane, ki nasprotujemo vse dražjemu bivanju v mestu in elitizaciji prestolnice, kot tudi nasilnim, uničujočim in klientalističnim praksam mestnih oblasti, bomo zato ob odprtju Centra Rog okoli tega protestirali z živo manifestacijo.
Skupščina neuporabnic Centra Rog