In the media
Marko Brecelj, legenda slovenske alternativne scene nameni nekaj besed Rogu - o vratih v jutri.
Miha Blažič - N'toko o namembnosti Roga, dejavnostih, ki se tam odvijajo in načinih kako se odvijajo. Spregovoril je tudi o osebnih izkušnjah z Rogom, o neslavni Zokijevi formulaciji da "ne potrebujemo dveh Metelkovih" in prostislovjih mestnih oblasti.
UREDNIŠKI POVZETEK IN POUDARKI:
Lana Zdravković, filozofinja, aktivistka in performerka:
Rušenje Roga bi bila še ena posledica upravljanja mesta kot korporacije oziroma razumevanje meščanov kot potrošnikov. Za dobro življenje v mestu ne zadostuje logika ponudbe in povpraševanja, kjer si dobičke delijo samo elite. Rog, ki se temu upira, je ustvarjalna motnja, ne le v ekonomskem, temveč tudi v ideološkem pomenu. Ta propadajoč prostor so uporabniki prelevili v prostor srečevanj in v politični prostor. Vztrajanje pri avtonomiji prostora je bistveni pogoj vsega: kakovostnega življenja, socializacije, ustvarjanja, kritičnega mišljenja. Je prostor tistih, ki jih je država potisnila na rob. V Ljubljani je tovrstnih prostorov bistveno premalo.
Javno pismo županu Ljubljane Zoranu Jankoviću ob grobem posegu v Tovarni Rog dne 6. 6. 2016
V desetih letih obstoja avtonomne kulturne in socialne produkcije Rog so njene nosilke in nosilci dokazali svoje družbeno povezovalne, refleksivne in umetniško ustvarjalne sposobnosti. Ob tem in ob primeru Metelkove bi se mesto s svojim aktualnim vodstvom, na čelu katerega ste, moralo zavedati, da urbano okolje po človeški plati razvijajo sodelovanje, sočutje, svoboda razmišljanja in ustvarjanja. Z našimi skupnimi, davkoplačevalskimi sredstvi in sredstvi ter energijo ustvarjalk in ustvarjalcev iz Roga ste zato dolžni poskrbeti, da iniciativa s tako pomembno vlogo preživi in se razvija. Mesto Ljubljana s svojimi prostori namreč ni vaša last ali last zaposlenih na MOL. Ste na položaju pomoči pri udejanjanju in izvajanja skupinskih, četudi parcialnih interesov in ciljev.
Kristina Božič je novinarka in spregovori o Rogu kot o prostoru svobode in solidarnosti, ter izpostavi nujnosti takšnih prostorov danes.
Na začetku je bila jablana. No, ne ravno jablana, vendar se jablana sliši bolje kot jabolčni nasad. Na začetku je torej jabolčni nasad. Jabolčni nasad je stal sredi vasi in z njegovih jablan so ljudje prostodušno jemali jabolka. A glej ga zlomka, ker so vaščani iz skupnega nasada prostodušno jemali jabolka, medtem ko se – ker le-ta ni bil last nikogar posebej – nihče z njim ni kaj posebno ukvarjal, so drevesa tekom let postajala vedno bolj kilava, letina pa zmeraj manjša.
Mestna občina Ljubljana z županom Zoranom Jankovičem na čelu je sklenila, da bo razrušila večino avtonomnega centra Rog in na njegovem mestu postavila kulturni center. Množica ljudi nad tem milo rečeno ni bila navdušena. Nekateri zavoljo tega, ker so v Jankovičevih obljubah, da bo na mestu ruševin v roku dveh let zrasla nova zibelka kulture, zaslutili laž. V resnici sploh ne bo kulture, temveč množično grobišče. Sredstev, ki naj bi omogočila kulturo, ni, zato bo tudi jama ostala zgolj jama. Drugi, katerih razjarjeni glas lahko označimo za prevladujočega, so problem prej razpoznali v tem, da se tako imenovana “kultura” dejansko lahko uresniči. Namreč: “Kakšen bi bil center Rog, če bi v primeru morebitne rešitve na njem res nastalo to, kar MOL obljublja?”
Aigul Hakimova - aktivistka iz Socialnega Centra Rog spregovori o zgodovini prostora, dejavnostih s katerimi se ukvarjajo, dotakne pa se tudi zgodb prosilcev za azil, s katerimi se zadnje leto še najbolj intenzivno ukvarjajo, in kateri so v Rogu našli nov dom.
Z mesecem Bobucvet ali Rožnik se je za študiozne začelo izpitno obdobje in z njim iskanje idealnega kotička, kjer se nanj lahko kar najbolje pripravljajo. Za vse tiste, ki se težko učijo doma, jim primanjkuje motivacije ali nimajo ustreznih pogojev, jim možnost pridobivanja znanja in strehe nad njim nudijo čitalnice. Tak prostor se je v nedeljo v okviru Rogoviljenja proti Molovski bagri pojavil tudi v Živko Skvotcu. Kot dijak v stalnem iskanju odgovorov na maturitetna vprašanja, sem tudi sam obiskal Rog, kjer sta mi Martin Baraga in Gregor Kuhar iz kolektiva Živka Skvotca povedala več o razlogih za odprtje čitalnice.
Uredniški povzetek in poudarki:
Simon Kardum (direktor Kina Šiška) pravi, da bere medije in se čudi. Meni, da bi bilo treba vzpostaviti boljši dialog. Zagovarja pestrost organizacijskih oblik, znotraj katerih pomembno vlogo odigra tudi “klasični underground” - Tovarna Rog. Poudarja, da je treba izumiti drugačne in nove oblike organiziranja.