Izjava skupščine Avtonomne Tovarne Rog 11.6.2019
Včeraj je podjetje Euro Grad na Petkovškovem nabrežju na južni strani Tovarne Rog začelo z gradbenimi deli. Okoli 16:30 so delavci v spremstvu Matjaža Šuligoja s.p. in Jerneje Batič nenapovedano začeli postavljati gradbeno mrežo in naredili zarezo v asfalt. Na vprašanje uporabnikov in uporabnic Avtonomne Tovarne Rog, ki so se medtem nahajali v stavbi neposredno nad južno steno, so odgovorili, da bodo pričeli z rušenjem zidu.
Dejanje skupščino Avtonomne Tovarne Rog močno preseneča, saj smo ravno vstopili v pogovor z Mestno Občino Ljubljano o prihodnosti Avtonomne Tovarne Rog in poteku sanacijskih del. Ravno na ta dan smo pripravili odgovor županu na njegov dopis, v katerem smo usklajevali okoliščine srečanja. K dialogu s skupščino AT Rog je župana preko peticije pozvalo več kot 1500 posameznikov, kolektivov in institucij, svojo pripravljenost nanj pa je župan izrazil v uradnem odgovoru na vprašanja mestnih svetnikov. Glede na to, da smo izrazili pripravljenost pristati na vse pogoje, ki jih je za pogovor postavil župan in se tudi dosledno držali vseh rokov, lahko sklepamo, da Mestna občina Ljubljana s svojimi vabili k dialogu ni mislila resno. Še vedno se namreč vede, kot da uporabniki in uporabnice AT Rog sploh ne bi obstajali in to do te mere, da pričenja s poskusi rušenja, medtem ko so ti še vedno prisotni na območju tovarne.
Takšnih enostranskih posegov ne obsojamo le, ker ne spoštujejo dela uporabnikov in uporabnic AT Rog in onemogočajo konstruktiven dialog, pač pa ker kažejo tudi na osnovno nerazumevanje mestne uprave problemov v Ljubljani. Namen uporabnikov AT Rog ni vztrajanje v starih propadajočih stavbah - nasprotno, stare propadajoče stavbe z vsemi svojimi problemi so posledica neodgovorne mestne politike. Njen novi projekt Center Rog kaže na nezmožnost občine, da se sooči z realnimi problemi, in prebivalcem ne ponuja drugega, kot da opazujejo, kako se prestolnica spreminja v lunapark za turiste in bogate investitorje. Zakaj se prebivalci in prebivalke mesta zatekajo v propadajoče stavbe? Zakaj v njih iščejo prostore umetniki, aktivisti, študenti, begunci? Zakaj v takšnih “neurejenih” kotičkih mesta nastajajo konflikti, hrup? Morda je odgovor potrebno iskati v tem, da se je njihovo mesto spremenilo v turistično tovarno, v kateri niso več dobrodošli. Da se vsak kvadratni meter pod njihovimi nogami spreminja v špekulativni balon, ki ga že s svojo prisotnostjo kazijo. Da cene najemnin nezadržno letijo v nebo in da so nove gradnje namenjene le premožnim. Da je ustvarjalnost upravičena le, če jo lahko stlačiš pod pojem “kulturne industrije” in jo vprežeš nareku zaslužkarstva.
Uporabnice in uporabniki AT Rog menimo, da le-ta ponuja platformo, ki omogoča artikulacijo neizrečenih pomislekov in predlogov k razvojnim vizijam mesta od spodaj navzgor. Smo del tega mesta, rastemo v njem in ga soustvarjamo. Zato smo, skupaj s široko strokovno javnostjo in mnogimi prebivalci Ljubljane, kritični do projekta Center Rog in načina, kako se ta vzpostavlja. Kritični smo do ideje, da si lahko peščica projektantov in arhitektov umišlja ustvarjalne platforme, ne da bi dejansko pri tem govorila z ustvarjalci. To se jasno kaže v tem, da med njimi za Center Rog ni pravega zanimanja - pravzaprav je zanimanje samo s strani investitorjev, gradbincev in gostincev. Kritični smo do novih lokalov, hotelov in komercialnih prostorov, ki delajo Ljubljano še dražjo za bivanje. Kritični smo do novih parkirnih mest, s katerimi se zelenemu imidžu Ljubljane navkljub povečuje promet in onesnaženost v centru. Predvsem pa smo kritični do absolutnega pomanjkanja demokratičnega in participatornega planiranja našega mesta.
Zato bomo priredili javno tribuno, na kateri želimo sprovesti široko diskusijo s prebivalci in prebivalkami, ustvarjalci in ustvarjalkami in kritično javnostjo o prihodnosti Roga, njegovih potencialih in širši razvojni viziji mesta. Takšna razprava s strani mestne občine ni bila nikoli izvedena, in tudi tokrat je župan odklonil sodelovanje. Na njej želimo spregovoriti o razvojnih alternativah, ki bi bile cenejše, bolj ekološke, predvsem pa prebivalcem in prebivalkam prijaznejše kot so trenutni predimenzionirani načrti, ki se jih vsiljuje mestu od zgoraj.
Javna tribuna je predvidena v torek 18.6. ob 18.00 v atriju ZRC SAZU.