S pesmijo v podporo Avtonomi tovarni Rog, ali, kot smo zapisale pred leti: "V času, ko skoraj vsi segmenti našega obstoja postajajo poblagovljeni, ko je mesto zgolj privid žive skupnosti, v resnici pa so »lepe« fasade le kulisa svetišča potrošništva, namenjenega plemenitenju kapitala, še kako potrebujemo avtonomne prostore. Potrebujemo prostore, kjer lahko ustvarjamo zgolj iz potrebe po ustvarjanju in ne zaradi višjih nacionalnih ali kapitalskih ciljev. Potrebujemo prostore, kjer gradimo drugačne odnose, ki ne temeljijo na menjalnih razmerjih, temveč na vzajemni pomoči, solidarnosti, avtonomiji posameznic, ter eksperimentiranju z drugačnimi oblikami sobivanja. Potrebujemo prostore, kjer so glasovi migrantk, neheteroseksualnih oseb, žensk, socialno izključenih, skratka, ljudi, ki jih družba potiska na obrobje, v nevidnost ali v najboljšem primeru v vlogo žrtve, ne le slišani, temveč imajo tudi možnost emancipacije in premišljanja svoje umeščenosti v sistem ter boja za soustvarjanje družbe prihodnosti."