Poziv Anarhistične pobude Ljubljana k mobilizaciji za proteste 19. 3. 2020, ob 17h, v Ljubljani.
Zavračamo strah: Solidarni z žrtvami meja - proti militarizaciji
Kapitalistični sistem, ki se pod težo lastnih protislovij nagiba v vse bolj totalno krizo, nanjo ponuja le dva odgovora: fašizem in vojno. V tem kontekstu politični in ekonomski gospodarji mobilizirajo vse razpoložljive sile v projekt delitve sveta na maloštevilne otočke navideznega blagostanja, obdane s poligoni smrti in na svetovno periferijo, kjer sodelujejo v vsesplošnem uničevanju življenja in okolja ter izčrpavanju naravnih bogastev in delovne sile. V teh razmerah je na milijone ljudi obsojenih na revščino, bolezni, prisilne migracije, vojno in ostale oblike prikrajšanja. Vsi ti mehanizmi uničevanja življenja in okolja poganjajo akumulacijo bogastva v rokah globalnih in lokalnih finančnih elit, v kontekstu konkurenčne tekme med globalnimi, regionalnimi in lokalnimi oblastniki pa služijo tudi kot orodja za preurejanja geopolitičnih razmerij.
Eden izmed tovrstnih projektov delitve sveta je tudi Trdnjava Evropa. Evropska unija kot njen politični boter se navznoter kiti z domnevno humanostjo, spoštovanjem človekovih pravic in blaginjo, toda na svojih mejah in onkraj njih – kopenskih in morskih – vzpostavlja masovna grobišča in moderna koncentracijska taborišča.
Mejni režim Trdnjave Evropa temelji na principu selektivnega priseljevanja, pri čemer si centri moči pridružujejo pravico do izbora demografsko ali ekonomsko 'primernih' ljudi, vsem ostalim pa ostane usoda »odvečne populacije«, ki je obsojena na status topovske hrane v neskončnih vojnah, stranske škode okoljskega opustošenja ali cenene delovne sile za bogatenje kapitalističnih metropol. Tudi tistih, ki se vsej policijsko-vojaški brutalnosti navkljub uspejo prebiti skozi obmejne poligone smrti, ne čaka svetla prihodnost, temveč so kot ne-državljani izpostavljeni dolgotrajni, pogosto pa tudi trajni statusni in ekonomski negotovosti, nad katerimi preži nenehna grožnja deportacije.
Meje dvojnega sistema navidezne demokracije za državljane in totalitarnega upravljanja z življenji ne-državljanov se vse bolj krhajo, kar pomeni, da smo v pogojih izrednih razmer priča pospešeni tranziciji iz t.i. liberalnih demokracij v odkrito nedemokratične in fašistoidne režime. Težnje k vsesplošni družbeni militarizaciji, vključno z normalizacijo fašističnih oz. paravojaških formacij, odpirajo pot za odpravo še zadnjih zadržkov pred uporabo brutalnega in odkritega nasilja nad tistimi, ki so v uradnih evidencah zabeleženi kot 'odvečni', 'ilegalni' ali 'neupravičeni'.
Ali se bo preplašena civilna družba oz. javnost nasploh, katere zmožnost za sočutje načrtno razgrajujejo medijski konstrukti o varnostnih grožnjah in spektakel apokaliptičnih napovedi, zganila, je vprašljivo. Z vseh strani bombardirani z namerno kriznimi novicami in na svojih delovnih mestih podrejeni mašineriji kapitalističnega izžemanja si velik del javnosti želi zgolj duševnega miru in občutka varnosti – četudi lažnega, saj za kaj drugega enostavno ne ostaja dovolj mentalne in fizične energije. Navkljub široko razširjeni zavesti o zločinskosti Trdnjave Evrope v tem nasičenem ozračju maloštevilna poročila o umorih in vse bolj grozovitem nasilju nad migranti, ki se uspejo prebiti skozi medijske filtre, naletijo na brezbrižna in apatična ušesa javnosti.
Ne glede na večplastnost krize, ki nam jemlje zmožnost za gradnjo političnih in družbenih alternativ obstoječemu režimu množične dehumanizacije nam v borbi proti skorumpiranemu svetu držav, kapitala, vojn in fašizma ne preostane drugega kot neomajna internacionalna solidarnost. Lokalci in migranti se moramo organizirati od spodaj in boriti proti represiji, obubožanju in izkoriščanju, da bi ne zgolj obranili polja družbenega odpora, temveč jih tudi namnožili. Vizija sveta solidarnosti, enakosti in svobode živi, dokler se zanjo borimo.
#maske gor
Proti koncentracijskim taboriščem
Dostojno življenje in svoboda gibanja za vse
Podrimo zidove modernega totalitarizma Trdnjave Evropa
Solidarnost je naše orožje
Anarhistična pobuda Ljubljana, 12. marec 2002