"/.../Ljubljana je bila tako v zadnjem tednu prizorišče več manjših, a osredotočenih intervencij širše samonikle mreže skupin in posameznikov, ki so na muho vzele procese gentrifikacije. Njihova glavna tarča je bil projekt Evropska prestolnica kulture oziroma EPK, ki si ga mestne oblasti tako želijo pripeljati v mesto. Procesi lobiranja pri pristojnih nacionalnih in evropskih uradnikih trajajo že dolgo, ta teden pa so začasno kulminirali v zagovorih pred pristojno komisijo evropskih uradnikov.
Mestna občina Ljubljana se je na to rundo lobiranja dobro pripravila. Prejšnji četrtek je tako v Kinu Šiška v zvezi s projektom EPK pripravila javno tribuno ustvarjalcev v kulturi. Razprave se je dejansko udeležilo precej ljudi, ki so, če odštejemo pričakovano leporečenje in samohvalo iz MOL-ovsko izbranega omizja, tudi veliko povedali. Večina pozornosti prisotne javnosti je namreč šla zadnjim potezam mestne politike: recimo dejstvu, da je Občina nedavno izselila številne nevladne organizacije – tudi s področja kulture – iz svojih prostorov; da drži svečo pri grozeči izselitvi srednje grafične in oblikovne šole iz Križank; da je želela študentski dom Akademski kolegij spremeniti v hostel; da je ključno vplivala na prevlado privatniških nepremičninskih interesov v Tobačni; da ima bogato zgodovino napadov na Tovarno Rog ter da sta predvsem pojma dialog in solidarnost v direktnem nasprotju s tem, kar mestna politika v praksi vse pogosteje počne.
Toda MOL-ovih kulturnih veljakov resnično polemiziranje z javnostjo ni prav nič zanimalo. Njihova agenda je bila namreč drugje, nanjo pa je opozarjalo nenavadno dejstvo, da je dogodek minil praktično brez prisotnosti medijev. Razlogi za ta manko in za večinsko brezbrižnost omizja do številnih in tehtnih kritik so postali jasni, ko je naslednji dan zaokrožil video zapis EPK medijske ekipe. Iz njega je postalo očitno, da je bila javna tribuna zgolj kulisa za izdelavo kratkega propagandnega spota, kjer je svojo moč pokazala šola montaže, ki temelji na zlorabi in instrumentalizaciji ljudi za dosego vnaprej določenega rezultata. V videu, ki ga je sproducirala ekipa pod vodstvom dežurnega piarovskega volka, so bili tako celo ljudje, ki so na tribuni jasno opozorili na nesprejemljivost odnosa mestnih oblasti in zavrnili projekt EPK, implicitno, a tudi lažnivo, predstavljeni kot njegovi podporniki.
Vulgarnost in aroganca mestnih kulturnih menedžerjev in njihovih piarovcev je nehote razkrila resnično naravo mestne politike. Za Mestno občino Ljubljana večina nas, prebivalcev in prebivalk tega mesta in tudi ustvarjalcev in ustvarjalk na področju kulture, predstavlja zgolj reklamno kuliso. Zanjo smo zgolj virtualne figure na autocadovi simulaciji nove kulturne krajine, umetelno programirani s strani piarovskih gurujev v službi kulturnih, nepremičninskih in turističnih dobičkarjev. Glavna vrednost, ki jo trenutna mestna oblast očitno prepoznava v kulturi, je tista, ki jo sama realizira ob donosnih nepremičninskih poslih./.../" 27.02.2020 Črna Lunkja
Izjava AT Rog ob dogodku Produkcijski pogoji za kulturo, izziv in dolžnost za EPK, Kino Šiška 20.02.2020
BO EPK V ROKAH MOL RES IZRAŽAL SOLIDARNOST?
"Glavna vrednota kandidature Ljubljane za Evropsko prestolnico kulture 2025 je SOLIDARNOST. V hiši strpnosti smo doma" - objava facebook profila Ljubljana2025, Februar 11, 2020
Kratka pobuda Avtonomne Tovarne Rog
Kot večina Ljubljančanov tudi v AT Rog pozdravljamo morebiten pritok 50ih milijonov evrov za razvoj lokalne kulture iz naslova EPK. A kot so nas naučile izkušnje Wroclawa, Rijeke in nenazadnje Maribora, pozitiven učinek takšne investicije nikakor ni samoumeven. Brez transparentnega, demokratičnega in strateškega delovanja mestne uprave, se EPK lahko sprevrže v svoje nasprotje in postane priložnost za korupcijo, centralizacijo in izrinjanje prebivalcev. Zato se nam zdi za diskusijo o izvedbi kandidature za EPK vredno predstaviti našo izkušnjo z mestno upravo v zadnjem letu.
- Zgodbo o poskusu nasilne evikcije in upora Rogovcev leta 2016 poznate vsi. Od takrat se skupščina 21 kolektivov AT Rog prizadeva vzpostaviti komunikacijo z MOL onkraj odvetniških služb. - Po večih zavrnitvah smo s peticijo zbrali podpise 3000 posameznikov in organizacij, ki so MOL pozvali k dialogu. Čeprav smo sprejeli vse njihove pogoje, so na občini zavrnili pogovore in še pred rokom za odgovor na južni steni Roga začeli vzpostavljati gradbišče.
- Jabolko spora je seveda načrtovani Center Rog, ki je našel pot tudi v prijavno knjigo za EPK. Uporabniki in uporabnice smo namreč skupaj s strokovno javnostjo in velikim delom kulturne srenje nastopili kritično do novega projekta. MOL se na kritike ni nikoli odzval. - Junija smo na javni tribuni predstavili dve alternativni možnosti sedanjemu projektu, ki bi upoštevali realno dinamiko v mestu in bili hkrati finančno vzdržni. MOL se vabilu ni odzval in nikoli komentiral naših predlogov. Pisec zadružnega koncepta je bil tožen.
- Kandidaturo za EPK, ki se hvali z inkluzivnostjo in naprednimi urbanističnimi koncepti, smo videli kot priložnost, da se ponovno odpre debata o vlogi Roga v mestu. Žal pa v ekipi, ki pripravlja kandidaturo, dominirajo osebe, ki si obetajo direktne koristi od spornega Centra Rog. Zato ne preseneča, da na program, ki smo ga z AT Rog prijavili na razpis EPK, sploh nismo nikoli prejeli odgovora.
- Smo pa ta čas iz medijev zvedeli, da naj bi sveže deložirani kolektiv Poligona dobil ponujen Center Rog za svoje delovanje. Čeprav tako Poligon kot AT Rog nasprotujeta takšni rešitvi (za katero tudi ni bilo nobenega javnega razpisa), se MOL z njo hvali v medijih. Na okroglo mizo o tem nismo bili povabljeni.
Po načinu, kako mestna uprava že v tej fazi klientalistično deli prostore in poskuša izigravati en del kulturnikov proti drugemu, lahko sklepamo, kako bi v primeru uspeha potekala delitev izplena iz EPK. Ostro nasprotujemo takšnemu deljenju kulturnikov, nasprotujemo neavtoriziranemu izrabljanju njihovega dela v propagandne namene in nasprotujemo dosedaj uprizorjenemu procesu “dialoga”.
Hkrati pozivamo vse udeležence, da onkraj osebnih koristi skupaj premislimo o vlogi kulturnih projektov v prestolnici, ki postaja vse dražja, vse bolj prekarizirana in gentrificirana. Tako kot je vsem jasno, da Rog ni povzročil privatizacij, dvigov najemnin in izselitev kulturnih institucij, je jasno tudi to, da nova bleščeča stavba v centru ne bo ustavila teh procesov. Na tehtnici niso le evropska sredstva, ampak naša skupna prihodnost v mestu.
Avtonomna Tovarna Rog