In the media
Tiskovna konferenca župana MOL o Tovarni Rog.
Uredniški poudarki in povzetek:
Primož Krašovec (sociolog in asistent na Oddelku za sociologijo) v svojem komentarju izpostavlja specifično pozicioniranost Tovarne Rog, ki presega ločnico med komercialnimi in javnimi prostori. Rog je pomemben zato, ker je javen prostor, sledeč najsplošnejši definiciji odprtosti, obenem pa ni javni prostor, ki bi bil podrejen državni ali mestni oblasti. Zaradi tega ima specifičen politični naboj in predstavlja točko za odprtje širše kritike.
Ob 3:15 je v Tovarno ROG v spremstvu varnostnikov prispel prvi bager. Sodelavci Radia Študent na terenu spremljajo dogajanje - spodaj lahko prisluhnete njihovim javljanjem.
Javljali so se Arne Zupančič, Miha Blažič N'toko, Aleš Mendiževec ter Rok Gros, nadsvečenik Čezvesoljske zombi cerkve blaženega zvonenja.
Vrniti se je potrebno nazaj do začetkov Metelkove, ki je nastala iz podobnih potreb (kot Rog). Pomembno se je zavedati dvojega: 1.) Metelkova je bila politična iniciativa 2.) tam se je oblikovalo tudi veliko drugih političnih iniciativ. V ta kontekst spada tudi mestna strategija: »metelkova ostane, Rog gre«. Mesto Ljubljana je država v državi, ima svojo valuto (urbano) in svojo policijo (mestno redarstvo).
Uredniški povzetek in poudarki:
Zdenka Badovinac (direktorica Moderne galerije) v svojem komentarju izpostavi pomen dialoga med uporabniki Tovarne in MOL. Znotraj njega poudari tri momente: 1.) V Ljubljani že obstaja močna tradicija podobnih praks, v kontekstu katere moramo razumeti Tovarno Rog in se nanjo sklicevati. 2.) legitimacija dosedanjih vsebin na način, da se jih poveže s sodobno umetnostjo (pod katero uvršča tudi širše “socialne” prakse). Rog je treba v tem kontekstu razumeti kot valilnico novih idej 3.) Opozarja na možnost javno-civilnega partnerstva med uporabniki in MOL.
Uredniški povzetek in poudarki
Profesor sociologije Jože Vogrinc poudarja, da smo priča novi epizodi v boju za mesto, za definicijo tega, kaj Ljubljana sploh je: je mesto, ki je vsota zemljišč, vrednosti in turistov, ali je to mesto, ki opravlja funkcije za svoje prebivalce, torej tudi študente, umetnike, itd. Rogovci so pasivno čakali, kaj se bo zgodilo. Mestna oblast pač počne to, da poskuša prostor čim bolje kapitalizirati.
Tea Hvala (sociologinja in feministka) poudarja pomen samoumevnih zadev: druženja, sodelovanja in reševanja konfliktov, ki se vse bolj selijo v virtualni prostor, zaradi česar postajajo neformalni fizični prostori še pomembnejši. Prav tako pa poudarja, da Rog ni samo prostor umetnosti in kulture, temveč tudi prostor številnih političnih bojev, družbenih gibanj in novih oblik skupnosti.
OBJAVLJAMO TEKST V CELOTI:
Pismo podpore avtonomni tovarni ROG
Če se vprašam zakaj sem na strani tistih, ki delujejo ali pa še bodo delovali v zapuščeni bivši tovarni Rog, bi dejal takole:
UREDNIŠKI POVZETEK IN POUDARKI:
Tonči Kuzmanić (politolog, predavatelj na podiplomskem programu Politologije na Fakulteti za management v Kopru) za Radio Študent komentira problematiko Tovarne Rog. Kot pravi, je za celotno lokalno politično polje veliko odvisno od tega, kaj se bo zgodilo v glavnem mestu Ljubljana. Mesto je namreč nasploh eden najmanj razumljenih konceptov v zgodovini, saj ga ponavadi pojmujemo apolitično in tehnično.
Predstavniki uporabnikov tovarne Rog so se sestali z Mestno občino Ljubljana o nameravanem rušenju objektov tovarne. V tovarni Rog je trenutno aktivnih okrog 15 organiziranih kolektivov in še toliko posameznic in posameznikov, ki delujejo relativno avtonomno. Rog je tako prostor kulturne produkcije, družbenih dogodkov in aktivizma. MOL pa ima v načrtu prostore preurediti v prostor za t. i. kreativne industrije. Njegovi trenutni uporabniki projekt kritizirajo zaradi gentrifikacije mesta, komercializacije kulturne produkcije, neupoštevanja predlogov trenutnih uporabnikov, nepriznavanja samoniklih praks in nenazadnje zaradi nerazjasnjenih virov financiranja, ki postavljajo pod vprašaj dokončanje projekta v doglednem času. MOL je uporabnice in uporabnike Roga včeraj povabil na sestanek, vendar vse kaže, da resne pripravljenosti za dialog ni bilo.