In the media - Radio Študent
Marina Gržinić: Kritika stališč dr. Gregorja Tomca, zapisanih v intervjuju za Delova Ozadja dne 13. 6. 2016 v zvezi z dogodki, povezanimi z Rogom in Mestno občino Ljubljana v času od 10. 6. 2016 do danes
Stališča v intervjuju, v katerem se Tomc sprašuje, ali gre tukaj res za javni interes – češ da so zahteve Rogovcev, ki so leta 2006 v centru Ljubljane zasedli zapuščeno tovarno, ki je tam samevala najmanj 15 let, nelegalne –, moramo takoj analizirati. Gre za novo razmerje sil in logiko v javnem diskurzu in množični medijski realnosti Slovenije. To razmerje odpre številna vprašanja, jaz pa se bom osredotočila le na dve, ki sta po moji presoji najbolj zaskrbljujoči.
Nekaj drobnih komentarjev k dogajanju v Rogu
V zvezi z dogajanjem, ki ga je sprožil poskus nasilne izpraznitve Roga, bi na hitro opozoril na troje. Prvič, na privatizacijo nasilja. Ena od temeljnih značilnosti moderne države je monopol nad legitimno uporabo sile. Poenostavljeno rečeno, znotraj države ima edino policaj ta privilegij, da lahko – pod natančno določenimi pogoji, v skrajni sili in po obče veljavnih pravilih – tepe človeka. Če zato policija vseh časov in režimov načeloma ne prenese česa, potem ne prenese tega, da bi se kdo drug razen nje fizično spravil nad ljudi. To bi bilo banditstvo, nekaj podobnega kot organizirani kriminal, ki bi bil po svojem pojmu toliko bolj nezaslišan, ker bi ga organizirala država sama. Državni kriminal. Kriminalna država.
S profesorjem in aktivistom Andrejem Kurnikom se pogovarjamo o tem, kaj je prvim uporabnikom Tovarne Rog sploh pomenil koncept začasne rabe in zakaj na to temo ni nikoli prišlo do podpisa pogodbe med MOL in Tovarno Rog. To je pomembno zato, ker je „začasna raba“ eden glavnih argumentov, ki jih MOL uporablja za utemeljitev nujnosti odhoda dosedanjih uporabnikov in za legitimacijo lastnih dejanj.
Pismo podpore Avtonomni tovarni Rog
Naše mesto je vsak dan lepše. Popravili so ceste, zasadili parke in v parke postavili klopi za starčke, za otroke pa gugalnice. Sezidali so mnogo novih hiš, vse druge so pobelili, stare hiše pa so sklenili podreti. Tako staro hišo imajo tudi v Rumeni ulici. (Ela Peroci)
Naše mesto je vsak dan lepše. Postavili so stadion, ob ceste nasadili zelenje, starčki prisedajo h Kavalirju, mladi pa se vozijo na bicikLJu. Dobili smo skupen prometni prostor in mostove. Predvsem mostove.
Risanka želi podpreti mestno občino, ki se sedaj, v časih konjunkture, loteva novih infrastrukturnih projektov. Projektov, ki bodo mestu sedmerih gradbenih jam ob reki sedmerih imen vtisnili pečat za naslednja stoletja. V ta namen bomo izdelali načrt prenove magistrata, saj takšna srednjeveška stavba kot je sedaj, pač ne more služiti upravljanju najlepšega mesta na svetu!
Eva Bahovec (profesorica filozofije) izpostavlja širši kontekst v katerega se vmešča vprašanje Roga: kaj je revolucija, kaj je kritika, kaj je moderna filozofija? Odgovor je enoznačen: gre za to, kako ne biti vladan, v življenju, v mišljenju in v bivanju. V ospredje je potrebno postaviti kategorijo odpora: prav mi, prav na tem mestu, v Tovarni Rog.
Tamkajšnje dejavnosti so že zdavnaj presegle “uporništvo brez razloga” in “mladostniško levičarjenje”. Mladim je pomembno, da sami odločajo in sami napolnjujejo prostor z novimi idejami. In pri tem jih je potrebno pustiti pri miru. "Naj nas pustijo pri miru ko mislimo": to je boj proti neumnosti, škodovanje neumnosti. Ni mogoče vsega videti, niti misliti, od vsepovsod. Mesto, kjer je mogoče bivati in misliti, si je potrebno soustvariti.
Marko Brecelj, legenda slovenske alternativne scene nameni nekaj besed Rogu - o vratih v jutri.
Miha Blažič - N'toko o namembnosti Roga, dejavnostih, ki se tam odvijajo in načinih kako se odvijajo. Spregovoril je tudi o osebnih izkušnjah z Rogom, o neslavni Zokijevi formulaciji da "ne potrebujemo dveh Metelkovih" in prostislovjih mestnih oblasti.
UREDNIŠKI POVZETEK IN POUDARKI:
Lana Zdravković, filozofinja, aktivistka in performerka:
Rušenje Roga bi bila še ena posledica upravljanja mesta kot korporacije oziroma razumevanje meščanov kot potrošnikov. Za dobro življenje v mestu ne zadostuje logika ponudbe in povpraševanja, kjer si dobičke delijo samo elite. Rog, ki se temu upira, je ustvarjalna motnja, ne le v ekonomskem, temveč tudi v ideološkem pomenu. Ta propadajoč prostor so uporabniki prelevili v prostor srečevanj in v politični prostor. Vztrajanje pri avtonomiji prostora je bistveni pogoj vsega: kakovostnega življenja, socializacije, ustvarjanja, kritičnega mišljenja. Je prostor tistih, ki jih je država potisnila na rob. V Ljubljani je tovrstnih prostorov bistveno premalo.
Javno pismo županu Ljubljane Zoranu Jankoviću ob grobem posegu v Tovarni Rog dne 6. 6. 2016
V desetih letih obstoja avtonomne kulturne in socialne produkcije Rog so njene nosilke in nosilci dokazali svoje družbeno povezovalne, refleksivne in umetniško ustvarjalne sposobnosti. Ob tem in ob primeru Metelkove bi se mesto s svojim aktualnim vodstvom, na čelu katerega ste, moralo zavedati, da urbano okolje po človeški plati razvijajo sodelovanje, sočutje, svoboda razmišljanja in ustvarjanja. Z našimi skupnimi, davkoplačevalskimi sredstvi in sredstvi ter energijo ustvarjalk in ustvarjalcev iz Roga ste zato dolžni poskrbeti, da iniciativa s tako pomembno vlogo preživi in se razvija. Mesto Ljubljana s svojimi prostori namreč ni vaša last ali last zaposlenih na MOL. Ste na položaju pomoči pri udejanjanju in izvajanja skupinskih, četudi parcialnih interesov in ciljev.
- Home
- About us
- In the media
- Radio Študent